Ob rudarskem prazniku je Šaleška dolina znova zadihala v duhu tradicije, ponosa in povezanosti. Praznik, ki že dolgo presega okvire rudarskega poklica, je na 65. Skoku čez kožo združil zaposlene, upokojene sodelavce, njihove družine ter vse, ki spoštujejo bogato rudarsko dediščino in njen pomemben prispevek k razvoju lokalne skupnosti. Osrednja slovesnost je potekala v petek, 3. julija 2026, na Mestnem stadionu Velenje. Tudi letos je bila priložnost za zahvalo generacijam rudarjev ter za pogled v prihodnost, ki jo je s simboličnim skokom čez kožo soustvarilo 28 novincev. Do danes smo v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli že 4.003 novince – dijake rudarske, strojne in elektrosmeri ter v zadnjih letih tudi diplomirane inženirje rudarstva in geotehnologije.
Praznično vzdušje je že zgodaj zjutraj napovedala tradicionalna budnica Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ob 6. uri pa je z velenjskega gradu zadonela kanonada. Ob 18. uri so se na Titovem trgu v Velenju začeli zbirati uniformirani rudarji, od koder so pod vodstvom komandanta parade Borisa Sotlerja krenili Mestnemu stadionu Velenje, kjer je potekala osrednja slovesnost ob dnevu rudarjev.
“Ob lanskoletnem prazniku rudarjev smo hkrati praznovali tudi 150 let od začetka rudarjenja v Šaleški dolini,” je zbrano občinstvo nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. “Lani smo svoj pogled usmerili predvsem nazaj, v našo zgodovino, v našo tradicijo in v zavedanje, kako globoko je našo sredino oblikovalo 150 let rudarjenja. Pogled v preteklost razkriva izjemno dediščino. Dediščino, ki so jo ustvarjale generacije rudarjev s trdim delom v rudniku, s svojim posebnim, za rudarja značilnim značajem, ki se je odražal predvsem v pripadnosti rudarskemu stanu. Značajem, zavezanem k boljšemu jutri zase in za svoje družine, zavezanosti razvoju, tovarištvu in solidarnosti, ne le do svojih sodelavcev, temveč do celotne skupnosti. Tako so prav rudarji številnih generacij ključno poganjali razvoj Velenja in Šoštanja z izgradnjo infrastrukture ter ustvarjali pogoje za dobro življenje in delo številnih generacij.
In če smo se ob lanskem jubileju bolj ozirali nazaj, je ob današnjem prazniku naš pogled usmerjen naprej. Skupaj s svojimi kolegi iz Termoelektrarne Šoštanj smo začeli uresničevati zaveze Slovenije, da bo skladno z okoljskimi in podnebnimi zavezami postopoma opustila pridobivanje premoga.
Ob tem se soočamo s številnimi izzivi z zavedanjem, da posledic odločitve Slovenije o opuščanju premoga ne bodo enako občutili vsi prebivalci Slovenije. Posledice izhoda iz premoga bodo najbolj občutne in oprijemljive prav tu pri nas, najbolj bodo zaznamovale življenje v Šaleški dolini. Slovenija se je zavezala, da bo energetski in gospodarski prehod izpeljala pravično. V ta namen bo zagotovila finančno podporo za varno zapiranje več kot 50 kilometrov rudniških prostorov pod zemljo ter sanacijo površin nad njimi. Izhod iz premoga pa se ne meri zgolj v zaprtih jamskih rovih in saniranih površinah. Meri se predvsem v ljudeh. Zato je država obljubila, da Šaleški dolini in celotni Savinjsko-šaleški regiji omogoči uspešno prestrukturiranje ter ustvari pogoje za nov razvoj. S temi vlaganji bomo poskrbeli, da nihče ne bo ostal pozabljen, prezrt ali prepuščen sam sebi, mladim pa bomo zagotovili priložnosti za kakovostno in varno prihodnost.
Februarja letos sta bila tako v državnem zboru sprejeta dva ključna zakona: Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške premogovne regije. Prvi zakon, zakon o zapiranju, poleg omogočanja sanacije posledic rudarjenja, določa tudi vrsto socialnih ukrepov, namenjenih našim zaposlenim. Eden najpomembnejših je, da zaradi opuščanja premoga nihče ne bo ostal brez službe in nepreskrbljen. Med drugim se bodo lahko rudarji po prenehanju proizvodnje pod polnimi pravicami upokojevali kar 5 let prej. Drugi socialni ukrep pa zagotavlja, da nihče ne bo ostal brez strehe nad glavo ali plačeval visokih najemnin za stanovanja, ki so jih ustvarili rudarji. Stanovanjski fond Premogovnika Velenje se namreč prenese na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki bo s stanovanji upravljal na enak, neprofiten način, kot je bilo to do sedaj.
Drugi zakon, ki regulira prestrukturiranje SAŠA regije, v obdobju med letoma 2026 in 2035 predvideva 282 milijonov evrov sredstev. Ta so namenjena nadomeščanju izgubljenih delovnih mest zaradi opuščanja premoga, za razvojno preobrazbo regije, ustvarjanje novih delovnih mest, energetski prehod, razvoj podjetništva, izboljšanje kakovosti življenja in socialne varnosti prebivalcev ter ohranjanje kulturne dediščine premogovništva.”
Zaradi prizadevanj na področju prestrukturiranja Šaleške doline in premogovništva smo se v Premogovniku Velenje odločili, da naziv častnih skakalcev letos podelimo dvema posameznikoma, ki sta vsak na svojem področju pomembno prispevala k sprejetju Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije. Častni skok sta opravila župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in župan Občine Šoštanj Boris Goličnik.
Peter Dermol je kot župan Mestne občine Velenje in državni svetnik v obdobju največjih razvojnih izzivov za Šaleško dolino odločno zagovarjal interese zaposlenih v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj ter si vztrajno prizadeval za čimprejšnji sprejem obeh ključnih zakonov. S povezovanjem lokalnih skupnosti, gospodarstva, sindikatov in države je pomembno prispeval k oblikovanju temeljev pravičnega prehoda, ki zaposlenim in regiji zagotavljajo socialno varnost ter razvojne priložnosti za prihodnost.
Kot župan Občine Šoštanj in nacionalni koordinator za pravični prehod Boris Goličnik aktivno sodeluje pri oblikovanju prihodnosti premogovnih regij. Njegovo delovanje je usmerjeno v povezovanje ljudi, lokalnih skupnosti, gospodarstva in države pri izvajanju pravičnega prehoda ter uresničevanju ciljev Zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške premogovne regije. Prepričan je, da lahko novo razvojno poglavje uspešno gradimo le ob iskrenem spoštovanju rudarske dediščine, znanja in dela številnih generacij knapov, pri čemer mora biti v ospredju kakovost življenja vseh prebivalcev Šaleške doline in prihodnjih rodov.
Geslo Boris Goličnik:
Ponosno pred vami stojim,
se skoka čez kožo zelo veselim.
Našo dolino je premog zaznamoval,
knapovski stan ji vrednote je dal.
Kjer beseda velja in stisk roke drži,
tu knapovsko srce za vedno živi.
Na te korenine ponosni smo vsi,
rudarski naj SREČNO nam večno živi!
Peter Dermol je geslo povedal na dogodku.
Slovesnost je obogatila pestra kulturno-glasbena spremljava. Nastopili so Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet Velenje, Harmonikarski orkester Barbara PV, Sanja Mlinar Marin, Irena Vrčkovnik, Matjaž Ograjenšek, Tamburaška skupina Klinčeci, Plesni studio N, Plesna šola Spin, Plesna šola M Dance ter posebna gostja večera Tanja Žagar.
Avtor fotografij: Matija Marinšek
