Velenjska odkopna metoda

Ena najdebelejših plasti lignita na svetu je botrovala razvoju inovativnih in visoko produktivnih odkopnih metod. Premoški sloj, ki se nahaja pod Šaleško dolino na globinah od 200 do 500 metrov, je 8,3 kilometra dolg, širok pa 2,5 kilometra. Povprečna debelina plasti znaša 60 metrov, največja pa kar 170 metrov. Odkopavanje v Premogovniku Velenje teče neprekinjeno že več kot 150 let, v tem času pa je bilo preizkušenih kar nekaj odkopnih metod.

V drugi polovici 20. stoletja se je uveljavila širokočelna odkopna metoda, ki je zaradi svoje specifičnosti in visoke produktivnosti poznana v svetovnem merilu. Kot samostojen pojem, Velenjska odkopna metoda, se navaja tudi v mednarodni rudarski strokovni literaturi. V tehnološkem in organizacijskem smislu se metoda še vedno razvija in izboljšuje, predvsem v smeri povečevanja proizvodnje na posameznem odkopu, boljšega izkoristka sloja, večje varnosti zaposlenih, humanizacije dela ter ekonomičnosti.

V preteklosti se je Velenjska odkopna metoda razvijala v dveh variantah, in sicer v smeri pridobivanja premoga iz podkopnega dela odkopa (t. i. horizontalno pridobivanje) ter v smeri intenzivnega pridobivanja premoga iz nadkopnega dela odkopa (t. i. vertikalno pridobivanje). Odkop je po tej metodi višinsko razdeljen na podkopni in nadkopni del. Podkopni del sega v višino 3–5 metrov in je zavarovan s hidravličnim podporjem, ki omogoča mehanizirano pridobivanje z odkopnimi stroji – kombajni, odvoz je urejen z zmogljivimi verižnimi transporterji. Nadkopni del sega v višino 7–17 metrov in je izpostavljen dinamičnim jamskim pritiskom, ki porušijo plast premoga, katerega kontrolirano spuščamo v odkopni transporter in ga sproti odvažamo.

 

Pridobivanje premoga iz nadkopnega dela sledi v korakih, ko je opravljeno dovolj rezov in zamikov v podkopnem delu. Pri obstoječi opremi je to 1–2 reza v trdnem in žilavem premogu ter 2–3 reza v porušenem in drobečem premogu. Kontrolirano pridobivanje zdrobljenega premoga iz nadkopa dosežemo s spuščanjem premoga preko pregibnih stropnikov v sprednjem delu podkopa. Izbira načina pridobivanja in širina koraka je odvisna od gabaritov odkopne opreme in geomehanskih lastnosti premoga oz. skladno z uveljavljenimi principi projektiranja načina odkopavanja odkopnih plošč premoga, na osnovi potrjenih strokovnih podlag, ki so zajete v aktu »Kriteriji varnega odkopavanja premoga pod vodonosnimi plastmi v jamah RLV«.

Razvoj opreme je potekal skladno z razvojem tehnologije. Elektrostrojna oprema sodobnega odkopa je v eksplozijsko varni izvedbi in sestoji iz sekcije hidravličnega podporja, odkopni transporter s standardnim ali z bočnim presipom, elektronsko voden pridobivalni stroj, smerni odvoz z drobilnikom.

Premogovnik Velenje je za velenjsko odkopno metodo v novembru 2007 prejel nagrado Inženirske zbornice Slovenije za inovativnost oziroma inovativni pristop pri inženirski dejavnosti.

Osnovni parametri tehnologije odkopavanja so:

  • širina odkopov: do 200 m 
  • dolžina odkopov: do 800 m 
  • odkopna višina: 5–20 m 
  • napredek odkopa: 3 m/dan (tudi do več kot 9 m/dan)
  • dnevni izkop na enem odkopu: 8000 t/dan (tudi do več kot 16000 t/dan)
  • produktivnost: do 2500 t/m/dan 
  • odkopni učinek: več kot 130 t/dnino 
  • letni izkop: 2 MIO ton/leto (največ 5,1 MIO ton leta 1985)