Velenjska odkopna metoda
Velenjska odkopna metoda se je uveljavila po letu 1947. V tehnološkem in organizacijskem smislu se še vedno razvija in izboljšuje, predvsem glede povečevanja proizvodnje z enega odkopa, izkoristka sloja, varnosti zaposlenih, humanizacije dela ter ekonomičnosti.
Zaradi specifičnosti in visoke produktivnosti je poznana v svetovnem okolju in je kot samostojni pojem – Velenjska odkopna metoda – navedena v rudarski strokovni literaturi. Zaščitena je s patentom Postopek za pridobivanje premoga, zlasti iz debelih slojev (št. patenta 9500091). Temeljni pristop pri odkopavanju s to metodo je v povečanju območja pridobivanja premoga tudi nad varovani prostor na odkopu in pri tem izkoriščanju naravnih sil lomljenja ter drobljenja sloja premoga.
Odkop je višinsko razdeljen na podkopni in nadkopni del. Podkopni del, višine 3 do 4 m, je zavarovan s hidravličnim podporjem, ki omogoča mehanizirano pridobivanje z odkopnimi stroji – kombajni ter odvoz z zmogljivimi verižnimi transporterji. Nadkopni del, v višini 7 do 18 m, je izpostavljen dinamičnim jamskim pritiskom, ki porušijo plast premoga. Tega rudarji kontrolirano spuščajo v odkopni transporter in ga sproti odvažajo.
Dovoljena odkopna višina na širokem čelu je odvisna od debeline izolacijske plasti gline nad slojem premoga, ki ščiti odkop pred vdori tekočih peskov in vode. V območjih, kjer je zaščitna izolacijska plast zmanjšana, Velenjska odkopna metoda omogoča umetno utrjevanje in zapolnjevanje starega dela s pomočjo vtiskanja pepelnih mas za odkop.
Posebnost Velenjske odkopne metode je v zadnjem desetletju uveden postopek kontroliranega pridobivanja premoga iz nadkopnega dela odkopa s »točenjem« prek stropnikov v čelni transporter, kar omogoča zelo visoko zmogljivost odkopavanja ob izredno visoki stopnji varnosti in veliki ekonomičnosti.
Osnovni parametri tehnologije odkopavanja so:
• dolžina odkopov: 140–170 m (največ 220 m);
• odkopna višina: 4–18 m;
• napredek odkopa: 3–8 m/dan;
• dnevna proizvodnja na enem odkopu: 3.000–10.000 t/dan;
• produktivnost: 40–60 t/m/dan;
• odkopni učinek: 110–160 t/dnino;
• letni odkop: 3,5 milijona ton/leto (največ 5,1 milijona ton leta 1985).