Premogovnik Velenje 11. aprila letos obeležuje 150 let delovanja oz. pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Ravno na ta dan leta 1875 je Franz Mages, posestnik z Dunaja, v bližini zdajšnjega Jaška Škale naletel na »glavni sloj« premoga. S tem odkritjem je postavil temelje Premogovnika Velenje, zato ga upravičeno štejemo kot začetnika industrijskega premogovništva v Šaleški dolini.
V sklopu jubilejnega leta v Premogovniku Velenje pripravljamo več dogodkov, s katerimi bomo počastili bogato rudarsko zgodovino in dediščino. Prvo v nizu prireditev, ki je bila hkrati tudi uvod v praznovanje, smo pripravili 11. aprila 2025, ko smo v parku Muzeja premogovništva Slovenije postavili največji razstavni eksponat, ki ga sestavljajo hidravlično podporje, sestavljeno iz 10 sekcij, ter pridobivalni stroj in verižni odkopni transporter. Širina prikazanega dela odkopa je 18 metrov, višina do 4,7 m.
»Premogovnik Velenje pridobiva premog že stoletje in pol iz največjega slovenskega nahajališča in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. Že stoletje in pol soustvarja podobo tega območja in podobo širše regije. Temeljne vrednote rudarja so skozi ves ta čas oblikovale kulturo in vrednote naše celotne lokalne skupnosti,« je goste uvodoma nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec.
“V tem dolgem časovnem obdobju so se razmere v rudarstvu močno spremenile. Danes je težko fizično delo nadomestila moderna tehnologija – v jami je vgrajena najmodernejša oprema, ki je plod dolgoletnega sodelovanja naših in tujih strokovnjakov. Nezgod imamo danes precej manj kot v preteklosti, toda ravno začetek letošnjega leta je, žal, zaznamovala tragična nesreča, ki je vzela življenja našim trem sodelavcem. V vsej zgodovini so v Premogovniku Velenje nesreče ugasnile 151 življenj rudarjev. Vsem, ki so izgubili življenja ob delu v premogovniku, bomo v tem letu postavili spominsko obeležje na območju Muzeja premogovništva Slovenije.«
»V neizprosnih razmerah pod zemljo so rudarji razvili zaupanje, povezanost in čut za skupnost. Te vrednote so presegale jamske rove in se odražale v razvoju moderne infrastrukture za življenje hitrorastočega števila rudarjev v Šaleški dolini. Rudarji so z udarniškimi delovnimi akcijami, s samoprispevki in z darovanimi dodatnimi delovnimi dnevi, imenovanimi »udarniški šihti«, z velikimi koraki gradili prihodnost zase in za svoje otroke. Z lastnimi rokami, s krampi in z lopatami so gradili šole in vrtce, parke, sredi mesta so zgradili otroško igrišče, gradili so kulturne in zadružne domove, športne objekte, kot je atletski in nogometni stadion, odprt prav za rudarski praznik leta 1955.«
Mag. Mavec se je v svojem govoru dotaknil tudi obeh ključnih zakonov, ki bosta omogočila pravičen izstop iz premoga. Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje predvideva postopno zapiranje jame ob hkratni proizvodnji in sledenje naravnemu odlivu zaposlenih – tako bomo do leta 2033 ohranili delovna mesta ter omogočili prehod v zapiralna dela. Zakon o prestrukturiranju regije pa je usmerjen v ustvarjanje novih, kakovostnih delovnih mest za prihodnje generacije – saj je danes s premogovništvom neposredno in posredno povezanih več tisoč delovnih mest v Šaleški dolini.
“Že 150 let torej pišemo zgodbo tega kraja – zgodbo o ljudeh, ki so s srčnostjo, predanostjo in trdim delom oblikovali prostor, kjer se bogata tradicija prepleta z napredkom, znanjem in s sodobno tehnologijo. Premogovnik Velenje je mnogo več kot le del industrijske dediščine – je simbol skupnosti, trdoživosti in neomajne volje. Je odsev generacij, ki so v temi rovov iskale svetlobo prihodnosti,« je svoj nagovor zaključil generalni direktor Premogovnika Velenje.
Praznovanje smo obeležili tudi z izdajo jubilejne poštne znamke, priložnostnega žiga in razglednice (t. i. maksimum karte). Razstava premogovništva na znamkah, ki smo jo pripravili ob naši častitljivi obletnici, je postavljena v Beli garderobi Muzeja in si jo bo možno ogledati po slovesnosti ter vse do 13. julija letos. Razstavo je pripravil Tone Petek, ustanovni pobudnik in član Filatelističnega numizmatičnega kluba Celje, ki je velik zbiralec in ljubitelj filatelije. Pripravil je že številne razstave, ne samo znamk, ampak tudi zgodb, povezanih z njimi. Do zdaj je pripravil že več kot osemdeset različnih tematskih filatelističnih razstav. Pri pripravi razstave so sodelovali: Pošta Slovenije, Filatelistična zveza Slovenije, Filatelistični in numizmatični klub Celje, Saša France, Veni Ferant, Stojan Špegel, Vojko Rejc iz Filatelističnega društva Idrija in predstavniki Premogovnika Velenje.
V jubilejnem letu bomo skupaj z lokalno skupnostjo, zavodi in društvi, ki delujejo v tem okolju, pripravili razstave, koncerte, srečanja in druge dogodke, ki bodo poudarili pomen premogovništva v Šaleški dolini. Osrednjo prireditev bomo pripravili v okviru praznovanja rudarskega praznika in jo združili skupaj s prireditvijo Skok čez kožo v soboto, 28. junija 2025. Kot trajen (o)pomnik na najvišji davek, ki ga je skozi zgodovino zahtevalo rudarjenje v Šaleški dolini, bomo v spomin vsem preminulim rudarjem, ki so v teh desetletjih izgubili življenje v jami, v letošnjem jubilejnem letu postavili spominsko obeležje.
Pridobivalni stroj JOY 4LS5 LWS431 je bil prvi visokozmogljiv računalniško vodeni dvobobenski pridobivalni stroj nove generacije v jami Premogovnika Velenje. Dobavljen je bil leta 1997. Pridobivalni stroj v oranžni barvi je bil v osnovi izdelan v ZDA, kjer ima proizvajalec JOY Mining machinery sedež z dolgoletno tradicijo izdelave različnih rudarskih strojev in opreme. Za obratovanje v jami Premogovnika Velenje so ga našim tehničnim zahtevam in predpisom prilagodili v hčerinskem podjetju v Angliji. Zaradi svoje velikosti, teže in večje priključne moči je bilo potrebno izvesti precej sprememb na področju jamskega transporta, montaže in električnega napajanja. Stroj je bil v jamo prvič vgrajen leta 1997, in sicer na odkop v Jami Pesje na koti +10/C. Po petnajstih letih rednega obratovanja na različnih odkopih je stroj z rednim obratovanjem zaključil 27. aprila 2012 na odkopu na koti -65/A v Jami Pesje, ko ga je zamenjal sodobnejši in zmogljivejši pridobivalni stroj Eickhoff SL300.
Iz zgodovine:
Prvo odkritje velenjskega lignita sicer sega že v leto 1766, v začetku 19. stoletja pa je to odkritje v Šaleško dolino privabilo tudi prve podjetnike in gospodarske družbe, ki so poskušali z organiziranim pridobivanjem premoga. Lastniki so se vse do leta 1870 hitro menjavali, nakar je v dolino prišel Franz Mages, nemški podjetnik in raziskovalec. Kljub začetnim neuspehom je vztrajal z raziskovalnim vrtanjem in 11. aprila 1875 na globini nekaj več kot sto metrov naletel na lignitni sloj.
Ena sama vrtina še ni pomenila dovolj trdnega dokaza za začetek odpiranja premogovnika. Potrebne so bile še dodatne raziskave, za kar je Magesu začelo primanjkovati sredstev, zato je vsa raziskovalna dejavnost v dolini zamrla za prihodnjih deset let. Po dolgotrajnem iskanju kupca je njegovo posest v Šaleški dolini 17. aprila 1885 kupil Daniel pl. Lapp – bodoči ustanovitelj in prvi lastnik velenjskega premogovnika, ki je bil tudi prvi, ki mu je zares uspelo pridobivati omembe vredne količine lignita. Rudarji so v času po odprtju prvega jaška, kljub zgolj ročnemu delu, uspešno večali proizvodnjo, k čemur je pripomogla tudi nova železniška proga, ki je omogočila prodajo bolj oddaljenim kupcem. Leta 1905 je bila v neposredni bližini jaška zgrajena tudi prva termoelektrarna, ki je delovala na osnovi lignita.
Pridobivanje premoga v Šaleški dolini je doživelo največji razmah po 2. svetovni vojni, ko so potrebe po premogu skokovito narasle. Količine odkopanega premoga so naraščale do sredine 90. let 20. stoletja. Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga. Od začetnih 3.500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo v obdobju med 1981 in 1986 vsako leto presegli 5 milijonov ton nakopanega premoga. Moderna mehanizacija in lastna odkopna metoda sta bili komaj dovolj za pokritje vseh potreb po premogu. Proizvodnja premoga v Premogovniku Velenje se je v zadnjih letih predvsem zaradi usmeritev EU in Slovenije po prehodu v brezogljično družbo močno znižala in je v letu 2024 znašala 2,169 mio ton, za letos pa načrtujemo 1,8 mio ton premoga. V celotni zgodovini Premogovnika Velenje smo do danes nakopali več kot 266 mio ton premoga.
Pomembni mejniki v zgodovini Premogovnika so leto 1885, ko se je začelo podzemno pridobivanje premoga, leto 1914, ko so Lappovi nasledniki premogovnik prodali avstrijskemu cesarju, štirinajst let kasneje je bila zgrajena velenjska termoelektrarna. Leta 1946 je bil ustanovljen Rudnik lignita Velenje kot podjetje za proizvodnjo lignita, devet let kasneje pa je bilo prvič odkopano več kot milijon ton premoga. Leta 1956 je bila zgrajena prva faza šoštanjske termoelektrarne, leta 1987 pa se je začela načrtna ekološka sanacija okolja. Največji preboj v proizvodnji se je zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo v obdobju med 1981 in 1986 vsako leto presegli 5 milijonov ton nakopanega premoga.
