V Beli garderobi Muzeja premogovništva Slovenije smo v četrtek, 16. oktobra 2025, odprli razstavo keramičnih skulptur članov Kulturno-umetniškega društva Gambatte. Razstavo Mesto s sanjami – iz globin v svetlo prihodnost so člani društva posvetili 150-letnici Premogovnika Velenje in 66. obletnici novega središča mesta Velenje. Razstavo sta odprla predsednica društva Viktorija Meh in generalni direktor Premogovnika mag. Marko Mavec. Članica društva Marjana Lemež je Muzeju premogovništva Slovenije podarila kip rudarja z ženo v slavnostnih rudarskih uniformah.

Ob 150-letnici Premogovnika Velenje so člani društva Gambatte postavili razstavo, s katero zaključujejo dvoletni ustvarjalni projekt, posvečen preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Šaleške doline. »Če smo se v prvem delu projekta spraševali o prehodu iz »črnega v zeleno«, letos stopamo globlje, v temo podzemlja, v srce rudarjenja, ki je stoletja oblikovalo življenje tukajšnjih ljudi in ustvarilo mesto, kakršnega poznamo danes,« je zbrane goste nagovoril umetniški vodja projekta in član društva Boštjan Oder. »Mesto s sanjami je poklon rudarjem, generacijam, ki so v temi sanjale o prihodnosti, hkrati pa je ogledalo, v katerem lahko prepoznamo sebe in svoj odnos do Velenja, je vabilo k premisleku, kdo smo bili, kdo smo zdaj in kakšne sanje nas vodijo naprej.«

»Članice in člani KUD Gambatte se z ročno izdelanimi glinenimi skulpturami, v katere je vtkano veliko našega znanja in sodelovanja, aktivno vključujemo v prestrukturiranje šaleške premogovne regije,« je v svojem nagovoru povedala predsednica društva Viktorija Meh in dodala, da »posebno pozornost namenjajo ljudem in njihovi ustvarjalni moči, ki je ključni temelj naše svetle prihodnosti. Na ogledalih, ki so del razstave, so natisnjene misli velenjskega pesnika Iva Stropnika iz njegove pesmi, saj pogled vanje sporoča, da je vsak človek pomemben soustvarjalec naše skupne prihodnosti.«

Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je izpostavil, da je »zelo simbolično in pomenljivo, da se današnji dogodek odvija skorajda na mestu, kjer se je premogovništva pred 150 leti pravzaprav začelo. V tem dolgem časovnem obdobju so se razmere v rudarstvu močno spremenile. Danes je težko fizično delo nadomestila moderna tehnologija. V 150-letnem obdobju pridobivanja premoga v Šaleški dolini je Premogovnik doživel največji razmah po 2. svetovni vojni, ko so potrebe po energiji skokovito narasle. Količine odkopanega premoga so naraščale do sredine 90. let prejšnjega stoletja. Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga, skupaj s Termoelektrarno Šoštanj pa sta pokrivala tudi po več kot polovico potreb po električni energiji.”
Od začetnih 3.500 ton se je proizvodnja v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, skokovito povečala in se v letih med 1981 in 1986 povzpela nad 5 milijonov ton nakopanega premoga. V vsej zgodovini premogovništva smo iz globin Šaleške doline izkopali preko 266 mio ton premoga.

“Rudarji pa niso delali le pod zemljo, ampak so s svojimi rokami postavili temelje mestu in dolini, v kateri živimo – z udarniškimi šihti, s samoprispevkom, s številnimi nadurami. Zgradili so infrastrukturo, šole, zdravstveni dom, kulturni dom, knjižnico …« je poudaril mag. Mavec in dodal, da je Premogovnik Velenje ta razvoj ves čas podpiral, podpiral pa je tudi delovanje društev, umetnost, šport, izobraževanje …
»Čeprav smo danes pred pomembno prelomnico – pred prestrukturiranjem naše dejavnosti in se bližamo zaključku odkopavanja, je pred nami še kar nekaj let, ko bodo potekala zapiralna dela. Obljubljamo, da svojih korenin ne bomo pozabili; ves čas si bomo prizadevali, da bomo dejavni in podporni člen tako kulturi kot tudi drugim dejavnostim v Šaleški dolini.«

V imenu Mestne občine Velenje je obiskovalce pozdravil Marko Pritržnik, vodja Urada za družbene dejavnosti: »Premogovništvo je s svojim delovanjem močno zaznamovalo tako Velenje kot celotno Šaleško dolino in to na različnih področjih. Lokalna skupnost si prizadeva ohraniti to bogato kulturno dediščino – tako Muzej premogovništva Slovenije kot tudi vsebine in dejavnosti, ki so s Premogovnikom Velenje že desetletja močno povezane.«

O razstavi:

V središču postavitve so ljudje, rudarji. Njihove postave stojijo kot spomin in opomin. Pred njimi se odpira krog – rov, vhod v temo, vrata v globino. Nad njimi stoji krog z ogledalom kot podoba mesta, ki se je dvignila nad rudniškimi rovi, zraslo iz premoga in zaradi njega. Na njegovem obodu so vrisane vedute, ki razkrivajo mesto, stkano iz sanj rudarjev. Ko se zazremo v odsev, postanemo del te zgodbe. Preteklost in prihodnost, sanje in resničnost.