Sveta Barbara
V verovanju v vsemogočnost priprošnje svetnice je naš narod – kakor mnogi drugi evropski narodi – uvrstil sv. Barbaro v skupino štirinajstih priprošnjikov v sili in se ji priporoča zlasti za srečno zadnjo uro. Tudi rudarji, ki so pod zemljo v stalni nevarnosti, so si jo izbrali za svojo zavetnico. Po izročilu je Barbara živela v Nikomediji v Mali Aziji, za krščanstvo pa jo je pridobil znameniti krščanski učitelj Origen. Bila je hči poganskega kralja Dioskurja, ki je živel v drugi polovici tretjega stoletja. Zaradi izredne telesne lepote je oče Barbaro zaprl v stolp. Na njegovo željo bi se morala poročiti s kraljevičem Fabricijem, verovati v poganske bogove in jim darovati. To je odklonila. Zato so jo vrgli v ječo in jo mučili. Obsojena je bila na smrt in njen lastni oče ji je z mečem odsekal glavo. Takoj po tem dejanju je njega ubila strela. Stolp, s katerim upodabljajo svetnico, je simbol jetništva; kelih, ki je prav tako eden izmed simbolov sv. Barbare, pa pomeni okrepčilo in vir moči, ki ji jo je dajala njena trdna vera. Legenda pravi, da je Barbara s čudeži mnoge preobrnila, umrla pa mučeniške smrti okoli leta 306, v času vlade Maksimina Dajada. V Premogovniku Velenje danes počastimo 4. december – praznik sv. Barbare – s slovesno podelitvijo priznanj sodelavcem, ki so ob delu pridobili višje stopnje izobrazbe.