Premogovnik Velenje je v soboto, 29. junija 2024, s 63. Skokom čez kožo ponovno obeležil pomemben del svoje, skoraj 150-letne zgodovine. Na Mestnem stadionu Velenje je v rudarski stan sprejel 34 novincev. Častna skakalka na letošnji prireditvi je bila ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki prihaja iz Šaleške doline in si prizadeva za zagotovitev vseh potrebnih resursov za pravični prehod iz premoga.
Skok čez kožo je največji praznik vseh, ki smo povezani s premogovništvom in ki živimo ter delujemo v Šaleški dolini. Praznično obarvani dan smo začeli z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, nadaljevali s slovesnostjo za letošnje delovne jubilante in jubilante Rudarske reševalne službe ter zaključili s parado uniformiranih rudarjev, ki je pod vodstvom komandanta parade Borisa Sotlerja krenila proti Mestnemu stadionu Velenje in naznanila slavnostno prireditev. Do danes smo v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli že 3.936 novinca, dijake rudarske, strojne in elektrosmeri ter v zadnjih letih tudi inženirje rudarstva in geotehnologije; v soboto, 29. junija, smo jih še 34.
Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je v svojem nagovoru dejal, da že skoraj stoletje in pol spreminjamo podobo Šaleške doline in tudi širše regije: »V vsem tem času smo bili motor in gonilo gospodarskega in družbenega razvoja. Prav zaradi razmaha premogovništva so bila ustvarjena številna delovna mesta, roke rudarjev pa so v preteklosti z udarniškim delom in s samoprispevkom pomagale zgraditi mesto Velenje, vrtce in šole za naše otroke ter infrastrukturo za zdravje, kulturo in šport naših prebivalcev.«
V vsem tem času smo iz globin Šaleške doline pridobili že več kot 264 milijonov ton premoga. Od prvih 3.500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih prejšnjega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo presegli 5 milijonov ton premoga v enem letu. »Pogosto se pozablja, da smo takrat, v času naše največje intenzivnosti, skupaj s Termoelektrarno Šoštanj, zagotavljali poceni električno energijo za skoraj polovico potreb Slovenije. Ta je bila poceni tudi zato, ker se je ob proizvodnji tako premoga kot tudi elektrike, ki je iz njega nastajala, zanemarjalo naše okolje. Pogosto se pozablja, da so bila posledice poceni električne energije iz velenjskega lignita uničujoče in je zaradi tega Šaleška dolina postala črna točka na ekološkem zemljevidu Slovenije.«
Ekološka sanacija je bila nuja in ni je plačala država
Danes je proizvodnja drugačna, pretekli vplivi so sanirani, naša okolica je zelena, nekoč mrtva jezera so postala ena najbolj obiskanih atrakcij v Sloveniji, Velenjska plaža pa že nekaj let zapored najbolj obiskano in najbolje ocenjeno naravno kopališče v Sloveniji. »Ekološka sanacija pa je bila nuja in ni bila poceni. In ni je plačala država. Sanacija je bila izvedena z lastnimi sredstvi, pridelanimi iz energetike v Šaleški dolini. To so sredstva, ki so bila porabljena za odpravo okoljskih madežev preteklosti. In pogosto se pozablja, da če takratna okoljska sanacija ne bi bila nuja za normalno življenje v Šaleški dolini, bi ta sredstva lahko porabili za razvoj novih dejavnosti, ki bi že takrat generirale nova delovna mesta, neodvisna od pridobivanja premoga.«
Nova delovna mesta po odkopavanju premoga
Ponosni smo na strokovno znanje in izkušnje, ki jih imamo: »To znanje želimo ne samo ohraniti, ampak ga nadgraditi in uporabiti tudi na drugih področjih, ne le za pridobivanje premoga. Nadgrajujemo ga s potrebami trga, saj ga moramo ohraniti tudi za prihodnje generacije in s tem razvijati nova delovna mesta za čas, ko premoga v Šaleški dolini ne bomo več odkopavali.«
Zavedamo se drugačne prihodnosti
»Še kako se namreč zavedamo prihodnosti – ki bo v tej Dolini precej drugačna od življenja, kakršnega smo poznali mi in naši predniki. Slovenija se je zavezala k razogljičenju energetike in s tem k prenehanju pridobivanja elektrike iz premoga. Zavezala pa se je tudi, da bo zeleni prehod izpeljala v skladu z načelu pravičnosti, ki zapovedujejo, da v tej tranziciji nihče ne bo prikrajšan in da bo prehod temeljil na ustvarjanju novih delovnih mest. V nacionalni strategiji je določena letnica 2033 kot tisti mejnik, do katerega bomo morali najkasneje prenehati z odkopavanjem premoga, kar pomeni, da nas v kratkem času čaka veliko dela.«
Zaključek odkopavanja premoga ne pomeni prenehanje obstoja
Razogljičenje energetike in zaključek odkopavanja premoga v Šaleški dolini pa ne pomeni, da bo Premogovnik Velenje takrat prenehal obstajati: »Po zaustavitvi odkopavanja bo potrebno še petnajst do dvajset let krepkega dela. V podzemlju je namreč več kot 50 kilometrov jamskih rovov, ki jih moramo kakovostno zapreti, potrebno pa bo sanirati tudi degradirane površine nad premoškim slojem. Dokler bo podjetje delovalo, pa bo tudi potrebovalo motivirane in kvalificirane sodelavce, zato bomo tudi v prihodnosti še vedno zaposlovali in štipendirali,« je svoj nagovor zaključil mag. Mavec.
Poklicna pot častne skakalke, ministrice za pravosodje Andreje Katič, je že več kot dve desetletji tesno povezana s Šaleško dolino. Prizadeva si za razvoj Doline in za to, da bi njeni prebivalci čim manj čutili izhod iz premoga. Z ustanovitvijo Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je bila imenovana za državno sekretarko, pristojno za regionalni razvoj. Pod njenim vodstvom je ministrstvo kot prvo objavilo razpise iz novega Evropskega kohezijskega programa 2021-2027, in sicer iz sredstev Sklada za pravičen prehod. V okviru delovnega področja resorja je sodelovala pri pripravi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, izhodišč za Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in za Zakon o prestrukturiranju premogovne regije. Po opravljenem častnem skoku je povedala: »Današnje priznanje pomeni odgovornost, da se tudi v prihodnje borim za pravičen razvoj naše doline. V razpravah o usodi Šaleške doline in našega gospodarstva sem se velikokrat morala ugrizniti v jezik. Niso razumeli ali niso hoteli razumeti, kakšen davek je dolina plačala za razvoj Slovenije.« Izpostavila je zdajšnje dosežke in uspešne zgodbe ter spomine, ki so drugačni: »Spomnim se onesnaženega zraka, ki smo ga vdihavali, krajine, ki je izginjala, ruševin potapljajočih hiš. Najbolj se spomnim ljudi, njihovih imen in zgodb. Ob izginjanju njihovih domov, ki so si jih zgradili z odrekanjem, se je v njihova srca zarezala tista tiha bolečina, ki je niso mogli skriti.« Svoj nagovor je zaključila z besedami: »Zato upravičeno pričakujemo, da bo država zagotovila pravičen prehod iz ere obdobja rabe premoga v zeleno prihodnost za zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje in za vse, ki so s proizvodnjo energije tako ali drugače povezani. Če želimo, da mladi ostanejo v dolini, jim moramo omogočiti lepo prihodnost.« Njeno geslo se je glasilo: »Prihajam iz knapovske družine, ponosna na svoje korenine. Na glas povsod povem: Za razvoj domovine potopili smo vasi, spomine, spoštovanje do jame pa je del naše zapuščine. Čeprav nisem knap, sodim med glasne šaleške dekline, ki se bo z vami, kamerati, v Evropi, v Ljubljani z ramo ob rami, še naprej borila za pravično prihodnost naše Doline.«