11. aprila letos mineva 149 let, odkar je Franc Mages, posestnik z Dunaja, v Šaleški dolini v bližini zdajšnjega Jaška Škale naletel na »glavni sloj« premoga. Na tej lokaciji od leta 1999 v avtohtnih rovih, kjer je še pred štirimi desetletji potekala proizvodnja premoga, obratuje Muzej premogovništva Slovenije.

Premogovnik Velenje že skoraj stoletje in pol soustvarja podobo Šaleške doline in tudi širše regije ter sodeluje pri oblikovanju njenega gospodarskega in družbenega razvoja. Prav zaradi razvoja premogovništva so bila ustvarjena številna delovna mesta, roke rudarjev pa so z udarniškim delom in s samoprispevkom pomagale zgraditi mesto Velenje, vrtce in šole ter infrastrukturo za zdravje, kulturo in športno udejstvovanje prebivalcev.

Kot družbeno odgovorno ravnanje podjetja se kaže na številnih področjih, predvsem pri sanaciji okolja kot tudi pri umeščanju novih, privlačnih vsebin v nekdaj degradirano območje. Pomen Premogovnika Velenje se namreč ne meri zgolj z zagotavljanjem zadostnih količin premoga za proizvodnjo električne energije v Termoelektrarni Šoštanj, temveč tudi z vplivi, ki jih ima premogovniška dejavnost neposredno na okolico.

S preprečevanjem in z odpravljanjem negativnih vplivov na okolje se Premogovnik Velenje srečuje že vse od svojega nastanka. V podjetju vseskozi stremimo k temu, da se premogovništvo odvija v skladu z načeli trajnostnega razvoja, zato smo neprijazen odnos do okolja v zadnjih desetletjih precej zmanjšali. Naša okoljska politika izhaja iz strateških ciljev, ki se nanašajo na skrb za zdravo delovno in bivalno okolje, na zdravje zaposlenih in prebivalcev Šaleške doline ter na blaženje obremenitev v okolju in odpravljanje negativnih vplivov posledic odkopavanja premoga. Področje sanacije ugreznin se bo spreminjalo vse do konca odkopavanja premoga, vseskozi pa si prizadevamo, da ga sproti urejamo in saniramo. Del območja je urejen do te mere, da danes omogoča različne prostočasne, športne in druge družbene aktivnosti.

11. aprila 1875 je bil prevrtan glavni lignitni sloj, vse od takrat smo iz globin Šaleške doline pridobili že več kot 264 milijonov ton premoga. Od začetnih 3.500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo presegli odkop 5 milijonov ton premoga v enem letu. Pomembni mejniki v zgodovini Premogovnika so leto 1885, ko se je začelo podzemno pridobivanje premoga, leto 1914, ko so Lappovi nasledniki premogovnik prodali avstrijskemu cesarju, 14 let kasneje je bila zgrajena velenjska termoelektrarna. Leta 1946 je bil ustanovljen Rudnik lignita Velenje kot podjetje za proizvodnjo lignita, devet let kasneje pa je bilo prvič odkopano več kot milijon ton premoga. Leta 1956 je bila zgrajena prva faza šoštanjske termoelektrarne, leta 1987 pa se je začela načrtna ekološka sanacija okolja.

Odkritje premoga leta 1766 je v začetku 19. stoletja v Šaleško dolino privabilo prve podjetnike in gospodarske družbe, ki so poskušali z organiziranim pridobivanjem lignita. Zaradi nedonosnosti so se lastniki vse do leta 1870 hitro menjavali, nakar je v dolino prišel Franz Mages, nemški podjetnik in raziskovalec. Kljub začetnim neuspehom je vztrajal z raziskovalnim vrtanjem in 11. aprila 1875 na globini nekaj več kot sto metrov naletel na lignitni sloj. Najdba glavnega lignitnega sloja je pomenila osnovo za nastanek premogovnika, zato ta datum velja za uradni začetek industrijskega pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Daniel pl. Lapp je bil prvi, ki mu je zares uspelo pridobivati omembe vredne količine lignita. Rudarji so v času po odprtju prvega jaška, kljub zgolj ročnemu delu, uspešno večali proizvodnjo, k čemur je pripomogla tudi nova železniška proga, ki je omogočila prodajo bolj oddaljenim kupcem.

Že leta 1905 je bila v bližini premogovnika zgrajena prva termoelektrarna, ki je delovala na osnovi lignita. Pridobivanje premoga v Šaleški dolini je doživelo največji razmah po 2. svetovni vojni, ko so potrebe po premogu skokovito narasle. Količine odkopanega premoga so naraščale do sredine 90. let 20. stoletja. Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga. Moderna mehanizacija in lastna odkopna metoda sta bili komaj dovolj za pokritje vseh potreb po premogu. V velenjskem premogovniku smo sredi 80. let dosegli vrhunec količin odkopanega premoga na leto, to je bilo 5 milijonov ton premoga, v zadnjih letih pa se je višina te predvsem zaradi usmeritev EU, Slovenije in lastnika po prehodu v brezogljično družbo ter tudi izjemno zahtevnih geomehanskih razmer znižala in je v letu 2022 znašala nekaj manj kot 2,36 mio ton.