ČASTNI SKAKALEC MINISTER ZA OKOLJE, PODNEBJE IN ENERGIJO MAG. BOJAN KUMER

(Velenje, 1. 7. 2023) – V Premogovniku Velenje smo v soboto, 1. julija 2023, na Mestnem stadionu Velenje izvedli 62. Skok čez kožo. V rudarski stan smo sprejeli 36 novincev, čez kožo pa je ponovno skočila tudi generacija, ki je to prvič storila pred 60 leti. Častni skakalec na letošnji prireditvi je bil minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ki je že več kot desetletje tesno povezan s področjem energetike.

Dan rudarjev, ki ga praznujemo 3. julija, je za vse, ki so z rudarstvom tesno povezani, eden največjih stanovskih praznikov v letu. Letos smo ga obeležili v soboto, 1. julija. Praznično obarvani dan smo začeli z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, nadaljevali s slovesnostjo za letošnje delovne jubilante in jubilante Rudarske reševalne službe ter zaključili s parado uniformiranih rudarjev, ki je pod vodstvom komandanta parade Borisa Sotlerja krenila proti Mestnemu stadionu Velenje in naznanila slavnostno prireditev. Do danes smo tako v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli že 3.901 novinca, dijake rudarske, strojne in elektrosmeri ter v zadnjih letih tudi inženirje rudarstva in geotehnologije; v soboto, 1. julija, še 36.

Častni skakalec mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, prihaja iz Šaleške doline, v kateri Premogovnik Velenje deluje že skoraj 150 let. Njegova poklicna pot je že več kot desetletje tesno povezana s področjem energetike, na katerem je opravljal in še vedno opravlja vrsto najzahtevnejših funkcij in nalog. Pod njegovim vodenjem je Vlada Republike Slovenije sprejela izredno pomemben strateški, okoljsko presojan in akcijski Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Po opravljenem častnem skoku je povedal: »Močna in spoštljiva ter trdna vez med vami je lahko samo navdih in zgled za vse nas. Pogumno opravljate najtežji poklic, ki zahteva ogromno truda, ob tem pa nikoli niste pozabili na slogo in medsebojno pomoč«, je v svojem nagovoru poudaril mag. Kumer in dodal: »Glede na trdnost in neomajnost šaleških rudarjev verjamem, da nam bo uspelo postaviti temelje novemu razvoju, ob tem pa ne smemo pozabiti na tradicijo, ki nas je oblikovala in nam dajala kruh stoletja.« Njegovo geslo se je glasilo: »Šaleška dolina zrasla je na rudarjih in premogu, to ponosno vaš in naš je logo. Iz črnega v zeleno v svetlo prihodnost skupaj gremo.«

Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je v svojem nagovoru dejal, da je »Premogovnik Velenje že skoraj stoletje in pol soustvarjal podobo tega območja in tudi širše regije ter sodeloval pri oblikovanju gospodarskega in družbenega razvoja, prav zaradi razvoja premogovništva so bila ustvarjena številna delovna mesta, roke rudarjev pa so z udarniškim delom in s samoprispevkom pomagale zgraditi mesto Velenje, vrtce in šole za naše otroke ter infrastrukturo za zdravje, kulturo in športno udejstvovanje prebivalcev. Skozi vso zgodovino smo bili, in tudi v prihodnje bomo, gradnik okolja, v katerem delujemo.”

V tem času so se razmere v rudarstvu močno spremenile. Evropska unija in Slovenija sta se odločili za razogljičenje energetike. Slovenija je sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije. Središčna in hkrati največja točka tega je Šaleška dolina s Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj.

“Odločitev glede izhoda iz premoga ne bo toliko vplivala na druge dele Slovenije, kot bo vplivala na Šaleško dolino in jo dodobra predrugačila, zato pričakujemo, da bo skladno z zavezami pravičnega prehoda, prestrukturiranje temeljilo na razvoju in vzpostavitvi novih delovnih mest. S tem, ko bomo v tej dolini skladno z evropskimi trendi prenehali s proizvodnjo električne energije, bomo izpolnili vse zaveze Slovenije do EU glede razogljičenja energetike še pred prvotno začrtano letnico 2055, ko Evropa načrtuje ogljično nevtralnost.”

Letnica 2033 ne pomeni konca Premogovnika Velenje

Čeprav je svet na poti k brezogljični družbi, postavljena letnica 2033 ne pomeni tudi konca družbe. Premogovnik bo deloval še najmanj petnajst,  najverjetneje pa dvajset let po zaključku odkopavanja, da bo lahko saniral vse degradirane površine in zaprl vseh 50 kilometrov obstoječih podzemnih objektov. Dokler bo podjetje delovalo, pa v svojih vrstah potrebuje tudi dobre, motivirane in kvalificirane ljudi.

Naša prva skrb bo dolgoročno zagotavljanje in ohranjanje delovnih mest

“Danes imamo v družbah Skupine Premogovnik Velenje 2.000 delovnih mest – vseh po zaključku odkopavanja ne bo možno ohraniti znotraj okvirov nadaljnjega delovanja podjetja. Zaradi tega že danes začenjamo z usmerjanjem podpornih dejavnosti na trg, z razvojem novih storitev in ustvarjanjem novih delovnih mest. Naša prva skrb poleg ravnanja z okoljem bo dolgoročno zagotavljanje in ohranjanje delovnih mest, in sicer z oblikovanjem novih programov ter z razvojem obstoječih programov, ki bodo našli svoje mesto na trgu – s tem bomo zagotovili konstanten razvoj Šaleške doline in nadomestili delovna mesta, ki so danes vezana na premog, z novimi delovnimi mesti z drugimi, tržno zanimivimi vsebinami.”

Za izvedbo pravičnega prehoda je na voljo 250 milijonov evrov evropskih sredstev sklada za pravičen prehod, od tega je 175 mio sredstev namenjenih za prehod v SAŠA regiji. V pripravi je zakon o prestrukturiranju te regije, ki bo omogočil črpanje sredstev za prestrukturiranje, investicije in nove projekte, ter zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, s katerim bodo dodeljena sredstva, potrebna za zapiralna dela v podzemlju Šaleške doline in sanacijo degradiranih površin.

Računamo na podporo države in vseh, katerih glas se sliši izven okvirov regije

“Z zaupanjem zremo v državo, na katero računamo, da bo v skladu z zavezami pravičnega prehoda odigrala svojo vlogo pri nadaljnjem ustreznem razvoju Šaleške doline tudi po izstopu Slovenije iz premoga. Prav tako računamo na podporo vseh tistih, katerih glas se sliši tudi izven okvirja regije, saj Šaleška dolina zaradi prestrukturiranja energetike ne sme in ne zmore sama nositi vsega bremena razogljičenja Slovenije na lastnih plečih. Pred nami je torej generacijski izziv, da zagotovimo ekonomsko, razvojno in socialno pravičen prehod v brezogljično družbo. To smo dolžni vsem, ki so danes ekonomsko povezani z energetiko v Šaleški dolini, in to smo dolžni našim otrokom, ki morajo v prihodnosti imeti delovna mesta s primerljivo dodano vrednostjo, kot jih imamo mi danes.

Generalni direktor je svoj nagovor zaključil z besedami, da se zavedamo, da soočanje s temi izzivi ne bo enostavno, da bo terjalo veliko energije, dobrih idej, volje in vztrajnosti ter dodal: “A vse to so lastnosti, ki jih rudarji od nekdaj imamo, in prepričan sem, da bodo vsi ti izzivi v nas zopet spodbudili vse tiste najbolj pozitivne plati. Naj današnji skok ne bo le skok čez kožo, temveč hkrati skok v novo prihodnost.”