Premogovnik Velenje, povezana družba Holdinga Slovenske elektrarne in edini še delujoči premogovnik v Sloveniji, 11. aprila obeležuje 147 let delovanja. Vsa leta je bil pomemben in nepogrešljiv steber slovenske energetike. S premogom pa bomo lažje dosegli zeleni prehod, saj bomo z njim tudi v prihodnje zagotavljali stabilnost in zanesljivost slovenskega energetskega sistema ter skrbeli, da bo Slovenija čim bolj samozadostna in neodvisna od uvoza.
11. aprila 1875 je bil prevrtan glavni lignitni sloj, vse od takrat smo iz globin Šaleške doline pridobili že več kot 255 milijonov ton premoga. Od začetnih 3.500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo presegli odkop 5 milijonov ton premoga v enem letu. Pomembni mejniki v zgodovini Premogovnika so leto 1885, ko se je začelo podzemno pridobivanje premoga, leto 1914, ko so Lappovi nasledniki premogovnik prodali avstrijskemu cesarju, 14 let kasneje je bila zgrajena velenjska termoelektrarna. Leta 1946 je bil ustanovljen Rudnik lignita Velenje kot podjetje za proizvodnjo lignita, devet let kasneje pa je bilo prvič odkopano več kot milijon ton premoga. Leta 1956 je bila zgrajena prva faza šoštanjske termoelektrarne, leta 1987 pa se je začela načrtna ekološka sanacija okolja.
S sprejetjem nacionalne strategije izstopa iz premoga je določeno, da naj bi premog v Šaleški dolini odkopavali do leta 2033. Nove scenarije obratovanja Premogovnika Velenje smo začeli izdelovati na podlagi usmeritev strategij EU in energetske politike Slovenije. Osnovo za vse scenarije predstavlja nahajališče premoga v Šaleški dolini in izdelani elaborat o zalogah premoga Premogovnika Velenje, ki potrjuje, da so zaloge konec leta 2021 znašale še več kot 102 milijona ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje še nekaj desetletij.
V teku so postopki in aktivnosti, povezani s pravičnim prehodom v brezogljično družbo, ki mora biti pravičen, ekonomsko vzdržen in uravnotežen. Predvsem pa mora, poleg zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo, Šaleški dolini prinesti rast, razvoj in nova delovna mesta.
Termoelektrarna Šoštanj se skupaj z lignitom iz velenjskega Premogovnika še posebej v trenutnih zaostrenih razmerah na evropskih trgih z električno energijo kaže kot ključen, zanesljiv in nepogrešljiv proizvodni vir električne energije, saj je v prvih mesecih letošnjega leta proizvedla skoraj 40 odstotkov celotne proizvedene električne energije v Sloveniji za to obdobje.
