Trasa ne bo potekala po območju, ki bi bilo pod vplivi odkopavanja premoga

Okoljevarstveno združenje ROVO je v preteklem tednu na upravno sodišče vložilo tožbo zoper odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja za prva dela na severnem delu tretje razvojne osi pri Gaberkah, s predlogom za izdajo začasne odredbe. Ker so v povezavi s tem mediji objavili informacije, da v postopku niso bile opravljene nobene geomehanske raziskave premogovniškega območja in da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja niso pridobivali mnenj rudarske stroke in Premogovnika Velenje kot koncesionarja, ter je precej netočnosti v povezavi s tem v svojem odprtem pismu v Delu in Dnevniku navedel tudi nekdanji glavni inšpektor za rudarstvo Matjaž Cerovac, želimo v Premogovniku Velenje podati nekaj pojasnil.

Premogovnik  Velenje je bil aktivno vključen v umeščanje 3. razvojne osi v prostor in je sodeloval tako z načrtovalci trase kot z lokalno skupnostjo in državo. Tehnični vodja pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje je bil predsednik delovne skupine, ki je sodelovala z ministrstvom pri umeščanju trase na območju Mestne občine Velenje. Premogovnik Velenje je že v fazi pridobivanja dokumentacije, v soglasju k državnemu prostorskemu načrtu (DPN), ki ga je izdal leta 2013, navedel, da del trase 3. razvojne osi sicer v manjši meri poteka znotraj pridobivalnega prostora, vendar na območju, kjer NE PRIČAKUJEMO več premikov terena zaradi odkopavanja premoga. Pod predvideno traso ni nobenega aktivnega rova in nikjer na območju trase z geomehanskega stališča ni poslabšana situacija zaradi rudarjenja.
V okviru rednega monitoringa vplivov odkopavanja na površino širše območje pridobivalnega prostora PV z geodetskimi meritvami spremljamo spremembe površja. Premogovnik Velenje ima vzpostavljen razširjen geodetski monitoring sistem za spremljanje vplivov podzemnega pridobivanja premoga na površino, ki zajema tako standardne geodetske tehnike, kot tudi modernejše metode – LIDAR. Premike in deformacije površine in objektov, ki so posledica rudarjenja, se z razširjenim geodetskim monitoring sistemom stalno spremlja na preko 200 merskih točkah v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje in njegovi okolici v Šaleški dolini.
Območje trase 3. razvojne osi se na jugovzhodnem delu pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje dotakne meje pridobivalnega prostora in poteka po meji do vzhodnega dela pridobivalnega prostora. Pod tem delom se je lignit odkopal v prvi polovici prejšnjega stoletja. Vplivov odkopavanja na površino ni več in teren je umirjen. Trasa 3. razvojne osi nato preči vzhodni del pridobivalnega prostora PV na območju, kjer se je nazadnje odkopavalo v začetku osemdesetih prejšnjega stoletja. Tudi to območje je umirjeno. Omenjena trasa nato na severovzhodnem delu zapusti pridobivalni prostor in se meje pridobivalnega prostora na severnem delu dotakne v krajšem delu na območju predvidenega priključka 3. razvojne osi Gaberke, kjer nato v severni smeri tudi zapusti mejo pridobivalnega prostora PV.
Za celotno območje pridobivalnega prostora PV je z namenom preverbe vpliva rudarjenja na površino izdelana napoved premikov terena zaradi odkopavanja premoga do konca odkopavanja. Napoved je izdelana na osnovi računalniškega modela za napovedovanje premikov površine kot posledice pridobivanja premoga in je umerjena na podlagi stalnih geodetskih izmer premikov na preučevanem območju. Napoved posedanje terena zaradi rudarjenja do konca odkopavanja, tj. do leta 2054, ne kaže vpliva na območje trase 3. razvojne osi.
Premogovnik je s soglasjem k DPN potrdil gradnjo ceste na tej trasi in bi bilo nesprejemljivo, da bi temu nasprotoval šele v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Prav tako smo v Premogovniku Velenje večkrat javno izrazili potrebo po izgradnji 3. razvojne poti, ki je ključna za nadaljnji razvoj Šaleške doline.
Naj ob tem dodamo še tole: Premogovnik Velenje je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na obrobju pridobivalnega prostora zgradil novo nadomestno cesto, tako imenovano severno obvoznico, ki nadomešča cestno povezavo Velenje-Preloge-Šoštanj. Potek severne obvoznice je bil določen po trasi, ki ne bo pod vplivi rudarjenja vse do konca odkopavanja. Da je trasa 3. razvojne osi na povsem varnem delu, dokazuje tudi to, da je speljana po desni strani in v oddaljenosti od severne obvoznice, za katero vemo, da ne zapade pod območje, ki bi bilo ali bo podvrženo vplivom odkopavanja premoga.