G. Miroslav Gregorič je v intervjuju, ki je bil objavljen v prilogi časnika Dnevnik Objektiv, v soboto, 25. februarja 2012, navedel kar nekaj zavajajočih dejstev, ki se dotikajo vplivov na okolje, premikov terena ter zadostnih količin premoga v pridobivalnem prostoru PV.
G. Gregorič je v svoji analizi v dokumentu »Tehnološka in okoljska tveganja TEŠ 6« nanizal potencialne nevarnosti, ki spremljajo odkopavanje sloja lignita v Šaleški dolini, vendar je pri tem predstavil le izbrane podatke (v veliki meri zastarele) o nevarnostih iz okolja, o možnih vplivih na okolje, ni pa predstavil vseh aktivnosti, ki jih PV izvaja že vrsto desetletij z namenom doseči čim večjo varnost pri odkopavanju in zagotavljanju sprejemljivih vplivov na okolje – oziroma znotraj zakonskih zahtev.
Izpusti v ozračje ne presegajo zakonsko dovoljenih vrednosti.
V intervjuju nam g.
Gregorič očita in po svojih izračunih navaja podatke, ki ne držijo ali pa so
napačno interpretirani. Lignit tako kot ostali premogi vsebuje premogovna plina
ogljikov dioksid ter metan v različnih razmerjih. S kontinuiranim merjenjem
koncentracij v jamah PV pridobivamo podatke o ekshalacijah teh plinov v jamskem
zraku. Mejne koncentracije jamskih plinov so zakonsko določene, zato s sistemom
prezračevanja jamskih prostorov skrbimo, da le te niso presežene.
Kontrolo vsebnosti izpustov jamskih plinov na ventilatorskih postajah Pesje in
Šoštanj enkrat letno izvaja tudi pooblaščeni izvajalec, običajno je to Inštitut
za ekološke raziskave. O izpustih in prenosih onesnaženja smo dolžni poročati
Agenciji RS za okolje do 31. marca v tekočem letu za preteklo leto.
Leta 2011 je bilo v ozračje spuščenih 6.332 ton metana, 190.968 ton CO2, 60 ton
NOx-a ter okoli 27 ton premogovnega prahu na vseh ventilatorskih postajah
skupaj. Emisijske vrednosti skupnega prahu in izstopnih plinov ne presegajo
zakonsko določenih mejnih vrednosti, predpisanih v Uredbi o emisijah snovi v
zraku iz nepremičnih virov onesnaževanja (UL RS št. 31/07 in 70/08).
Naj poudarimo, da po mnenju ERICa, ki že več kot 20 let načrtno spremlja
ekološke obremenitve v Šaleški dolini, niso sporne emisije radona in
radioaktivnih snovi, prav tako ne težkih kovin. To je razvidno tudi iz
njihovega dela odgovorov na navedbe g. Gregoriča, ki so objavljeni na naših
internetnih straneh.
Premiki terena kot posledice odkopavanja premoga so kontrolirani.
Glede posedanja terena so interpretacije g. Gregoriča še posebej nestrokovne. Že nekaj desetletij namreč opazujemo opazovalne mreže na območju odkopavanja in širše in nas ti pojavi nikakor ne presenečajo. Dejstvo je, da pri premikih terena kot posledice odkopavanja ne gre za linearni proces in ga ne gre tolmačiti nestrokovno ter na linearen način računati velikosti pomikov čez nekaj let. Meritve kažejo, da pomiki terena območja južne obale Velenjskega jezera v letu 2011 znašajo pod 10 mm na letni ravni, v naselju Pesje pa so posedki nezaznavni. Na območju nasipa med Velenjskim in Škalskim jezerom je povprečni horizontalni premik vseh opazovanih točk v letu 2011 pod 2 mm, vertikalni premik pa okoli 3 mm. Odkopavanje na tem območju se je zaključilo v letu 2005, naše prognoze pa napovedujejo umiritev terena v naslednjih desetih letih (torej do leta 2015). Rezultati meritev na območju ploščadi TEŠ ne kažejo na posedanje platoja. Prav takšne zaključke podajajo tudi rezultati kontrolnega nivelmana visoke natančnosti, ki ga opravlja zunanje geodetsko podjetje.
Uvoz premoga za TEŠ 6 ne bo potreben.
Podatke o odkopnih zalogah premoga so preverjali tudi mednarodni recenzenti, ki so v celoti potrdili vse navedbe PV glede zalog premoga, njegove kurilnosti in obvladljivosti stroškov proizvodnje. Poleg tega je znotraj eksploatacijskega prostora na razpolago še približno 50 milijonov ton izvenbilančnih zalog premoga, ki so dostopne s sedanjim načinom pridobivanja. Iz naših dokumentov je torej razvidno, da je za obratovanje TEŠ-a domačega premoga dovolj in to brez rušenja Šoštanja, Topolšice in odkopavanja izven varnostnih stebrov, s čimer nepotrebno straši g. Gregorič. Glede na zadostne količine domačega lignita tudi uvoz premoga za TEŠ 6 ne bo potreben.
Kurjenje na površini prepovedano zaradi vzdrževanja reda in ne zaradi metana.
Prav smešno pa je namigovanje g. Gregoriča, da je v Šaleški dolini zaradi metana prepovedano kurjenje z odprtim plamenom in vožnja motornih čolnov po jezerih. Te prepovedi so namenjene izključno vzdrževanju urejenega okolja in jih je možno zaslediti tudi marsikje drugod, tudi na Blejskem jezeru.
Odgovor PV na dokument »Tehnološka in okoljska tveganja TEŠ 6«, v katerem g. Gregorič več kot očitno zavaja javnost in širi neresnice, je v celoti objavljen na naslednji povezavi http://www.rlv.si/si/za-medije/sporocila-za-medije?id=775.