Varnost in zdravje pri delu sta področji, ki jima v Premogovniku Velenje posvečamo veliko skrb in pozornost. Zavedamo se potencialnih nevarnosti, zato stremimo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, s čimer zmanjšujemo tveganje na najnižjo možno raven. Preko različnih aktivnosti skrbimo za ozaveščanje zaposlenih, da lahko za večjo varnost pri delu in lastno zdravje največ naredijo sami.
Na področju rudarstva, predvsem v zahodnoevropskem merilu, kamor se kot eden najmodernejših premogovnikov nedvomno uvršča tudi Premogovnik Velenje, je za varnost zelo dobro poskrbljeno. Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je v Sloveniji stopil v veljavo decembra lani, za Premogovnik Velenje ni prinesel večjih sprememb, saj že vrsto let izvajamo postopke, ki jih ta zakon predvideva. Služba za Varstvo in zdravje pri delu usmerja svoje aktivnosti v neposredno nadziranje in kontrolo izvajanja varnosti in zdravja pri delu v celotni Skupini Premogovnik Velenje.
Dober pokazatelj vseh ukrepov na tem področju je podatek, da je v minulem letu bilo zaradi nezgod na bolniškem dopustu 37 % manj delavcev kakor v enakem obdobju leta 2010. Analiza zdravstvenega stanja zaposlenih, ki so bili v obravnavi v Zdravstvenem domu Velenje, pa je pokazala, da se povečuje delež zdravih delavcev.
V Skupini Premogovnik Velenje si že od nekdaj prizadevamo za varnost in zdravje pri delu. V želji po še večji varnosti in obvladovanju vseh potencialnih nevarnosti je bil v začetku lanskega leta ponovno vpeljan projekt »Ali delam varno?«, pri katerem smo si preko različnih aktivnosti, kot so organizacijski tehnični in tehnološki ukrepi z vidika varnejšega izvajanja procesov, varstvo pri delu, promocija in informiranje, izobraževanje, motiviranje in skrb za zdravega delavca, skrbeli za ozaveščanje zaposlenih, da lahko za večjo varnost pri delu največ naredijo sami. Morda je ravno ponovna uvedba omenjenega projekta vzrok, da smo v Premogovniku Velenje lani julija prvič v zgodovini zabeležili mesec, v katerem nismo imeli nobene nezgode pri delu, izredno veseli pa smo tudi podatka, da se je v letu 2011 v primerjavi s preteklimi leti pripetilo rekordno nizko število nezgod, teh je bilo 58, kar je najmanj v vsej zgodovini Premogovnika. Takšen rezultat je seveda razveseljiv, je pa obenem velika obveza za naprej, saj si bomo tudi v bodoče prizadevali za čim bolj varno delo.
Za zagotavljanje dodatne varnosti smo uvedli varnostne nadzornike, ki na delovnih mestih preverjajo psihofizično usposobljenost zaposlenih, ali delajo varno in uporabljajo ustrezno zaščitno opremo. Rezultati tega se že kažejo, saj zaposleni zaščitna sredstva dosledno uporabljajo, delovišča so bolj urejena in varna za delo.
Vzpostavljen imamo varnostno-tehnološki informacijski sistem (VTIS), ki je bil narejen za potrebe obvladovanja jamskih plinskih razmer in drugih varnostnih zračilnih parametrov kot tudi obvladovanje tehnoloških procesov. Na sistem so vezani vsi varnostno-tehnološki parametri, ki so ključni pri doseganju varnosti zaposlenih na posameznem delovišču.
Z namenom izboljšanja varnosti tehnologije pridobivanja premoga smo v jami zgradili video-nadzorni sistem. Kamere vgrajujemo na mesta, kjer obstaja večja verjetnost nastanka nevarnih pojavov, istočasno pa služijo kot dodaten element nadzora tehnoloških procesov pri pridobivanju premoga.
Pripravljen imamo Načrt obrambe in reševanja, v katerem so zapisane vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa ter preventivne in kurativne ukrepe v zvezi s tem.
Visoko strokovna, tehnično in fizično usposobljena Jamska reševalna četa, ki danes šteje preko 120 članov, je povezana v sistem zaščite in reševanja na državnem nivoju.
Da so se pomena varstva pri delu v velenjskem Premogovniku zavedali že v preteklosti, kaže zbrana reševalna oprema, ki so jo v preteklosti in vse do danes uporabljali člani Jamske reševalne čete. Stalna postavitev je na ogled v Premogovniku Velenje.