Avtor dokumenta »Tehnološka in okoljska tveganja TEŠ 6« Miroslav Gregorič je v svoji analizi nanizal potencialne nevarnosti, ki spremljajo odkopavanje sloja lignita v Šaleški dolini, vendar je pri tem predstavil le izbrane podatke o nevarnostih iz okolja, o možnih vplivih na okolje (pa še ti so iz prejšnjega stoletja, nekatere pa je izbrskal celo v letu 1893!! – ne, nismo se zmotili v letnici), ni pa predstavil vseh aktivnosti, ki jih Premogovnik Velenje izvaja že vrsto desetletij z namenom doseči čim večjo varnost pri odkopavanju in zagotavljanju sprejemljivih vplivov na okolje – oziroma znotraj zakonskih zahtev.
Za oceno, ki bi predstavljala realno sliko »tehnoloških in okoljskih tveganj« pri odkopavanju, bi lahko avtor pridobil vse aktualne (najnovejše) podatke neposredno od Premogovnika Velenje, vendar tega (namenoma?) ni storil. Za podajo takšne ocene bi moral avtor pregledati in analizirati obsežno dokumentacijo (koncepti, projekti, študije, plani), ki je izdelana po pravilih rudarske stroke in skladno z zakonodajo s področja rudarstva. Večji del podatkov, s katerimi avtor operira, segajo več desetletij nazaj. Od takrat naprej je bil razvoj rudarstva zelo intenziven tako s tehnološkega, varnostnega in okoljskega vidika.
Obstoj mreže geoloških prelomnic v PV
Avtor zapisa kot prvo
tveganje omenja »obstoj mreže geoloških prelomnic« in nato zapiše, da
»povzročajo nenadne izbruhe metana in ogljikovega dioksida in zdrobljenega
premoga, lahko pa ob večjem potresu povzročijo tudi vdor vode iz višje ležečih
vodonosnih plasti ali porušitev varovalnih stebrov in jamskih objektov vključno
s prekinitvijo cevovodov za črpanje vode«.
»Mreža geoloških prelomnic« je nekoliko avtorsko prikrojen izraz, ki naj bi
prestrašil bralca zapisa, vendar gre za znana dejstva o tektonskem poreklu
nastanka Šaleške doline, kar je bilo v preteklih letih podrobno preučeno v
okviru raziskovalnih nalog. Nenadni izbruhi plina in zdrobljenega premoga so
med intenzivno preučenimi nevarnimi pojavi v Premogovniku Velenje in rezultati
raziskav so podali tudi načine, kako se jim v kar največji možni meri izogniti.
Dogodki ob večjih potresih so za tovrsten zapis povsem primeren »strašilni«
argument, vendar je potrebno vedeti, da so »višje ležeče vodonosne plasti«
močno tlačno razbremenjene (odvodnjevane), da so varnostni stebri (karkoli že
avtor s tem misli) primerno preračunani, prav tako podporje jamskih objektov,
prekinjene cevovode (če bi se to sploh lahko zgodilo) pa je mogoče enostavno
popraviti, vmes pa prekiniti črpanje vode oziroma zapreti vodne vire, saj so
vsi pod kontrolo.
V zapisu sledi povzetek o prelomih v Šaleški dolini, kjer je sklicevanje na
sliko povsem neposrečeno, saj na sliki ob opisu »Šoštanj fault« ne vidimo, da
bi prav šoštanjski prelom sekal premog – kar pa je v zapisu izrecno navedeno.
Premog so v nedavni preteklosti še sekali šoštanjskemu prelomu vzporedni
prelomi, ki so nastali v njegovi vplivni coni, danes pa je to že stvar
preteklosti, saj je to območje že več let (10–30 let) odkopano.
Hidrogeološki pogoji v ležišču
Pri opisu hidroloških
pogojev avtor operira s podatki in parametri, ki so navedeni v različnih
članki, diplomskih nalogah … Ti podatki oziroma parametri niso postavljeni v
pravo časovno obdobje oziroma ni pojasnjen njihov pravi pomen.
Stalni dotoki vode v jamo iz procesa odvodnjevanja so bili 1 m3 vode na tono
premoga v času najbolj intenzivnega odvodnjevanja v 90. letih, ko se je
območje, kjer je v krovninskih peščenih plasteh prisotna voda pod visokimi
tlaki vode, tudi do 35 barov. Dotoki vode v jamo iz procesa odvodnjevanja so se
do danes skoraj prepolovili (sedaj znašajo cca 0,6 m3/tono premoga).
Podatek avtorja o tlaku vode 35 barov v prvih peskih je vzet iz obdobja pred
pričetkom intenzivnega odvodnjevalnega procesa, to je nekaj desetletij nazaj. Z
intenzivnim procesom odvodnjevanja so tlaki vode nad odkopnimi polji padli na
vrednosti 2-4 bare.
Dotoki vode v jamo niso posledica »vdiranja vode preko krovninskih plasti
laporja, peska in preko geološke podlage pod premogom«, kot zavaja
Gregorič, pač pa je to voda iz kontroliranega procesa odvodnjevanja preko
odvodnjevalnih vrtin (vtisnih filtrov, visečih filtrov). Voda iz teh
odvodnjevalnih objektov se po cevovodih odvaja v glavno jamsko črpališče, od
koder se prečrpava na površino.
Avtorjeva navedba podatka, da »so morali v rudniku nivo podtalnice znižati za
300 m«, se verjetno nanaša za znižanje nivoja vode v triadni podlagi na območju
jame Škale. Analize hidroloških parametrov po vdoru vode iz triadne podlage v
letu 1976 so takrat pokazale, da je možno nivo vode v triadni podlagi na
območju jame Škale znižati pod spodnjo koto premoškega sloja in s tem odkopati
še cca 20 mio ton premoga. Zaradi tega se je v osemdesetih letih (ko so bile
največje zahteve po proizvodnji premoga) pričelo intenzivno odvodnjevanje
triadne podlage na območju jame Škale. Ravno zaradi učinkovitega odvodnjevanja
triadne podlage po letu 1976 ni prišlo več do vdora vode.
Z razvojem jame se težišče odvodnjevanja peskov nad premogom (na območju, kjer
so prisotni) prenaša s sistema kombinacije visečih filtrov in vtisnih filtrov
na sistem vtisnih filtrov. Prehod na tak sistem ne bo povečal tveganja, kot
trdi avtor. Učinkovitost takega sistema je bila v preteklosti najprej
preverjena s simulacijami z računalniškim modelom, prav tako pa že z uvedbo
takega sistema v praksi.
Avtorjeva namigovanja, »da je vode v zgoraj ležečih jezerih in hidrostatičnega
tlaka na pretek«, se najbrž nanašajo na možnost vdora vode iz površinskih
akumulacij v jamske prostore. Študija kriterijev varnega odkopavanja pod
vodonosnimi plastmi (študija je sestavni del Velenjske odkopne metode) je tako
s teoretičnega vidika kot z in–situ izvedenimi poskusi ovrgla možnost vdora
(ali zatekanja vode) iz površinskih akumulacij v jamske prostore.
Visoka vsebnost metana v premogovniku
Lignit tako kot ostali
premogi vsebuje premogovna plina ogljikov dioksid ter metan v različnih
razmerjih. S kontinuiranim spremljanjem plinskega stanja na odkopih v jamah
Premogovnika Velenje pridobivamo rezultate o vsebnosti premogovnega plina v
premogu, ki ga odkopavamo.
Za določanje vsebnosti premogovnega plina v odkopanem lignitu rezultate
obdelamo z upoštevanjem nakopane količine premoga. Rezultati za odkope v
obdobju 2008–2011 so prikazani v tabeli.
Tabela: Povprečne vrednosti vsebnosti premogovnega plina (ogljikov dioksid –
CO2, metan CH4) v m3/ton. Navedene vrednosti so izračunana povprečja za celotno
obratovalno dobo odkopa.
Odkop Povprečna
vsebnost CO2 (m3/ton) Povprečna vsebnost CH4 (m3/ton)
G2/B 3,08 1,45
G2/C 2,44 1,27
K. -50 A 6,29 2,02
K. -50 B 4,51 1,11
K. -120 B 4,5 0,6
Vrednosti, s katerimi
avtor razpolaga, so pridobljene z laboratorijskimi sorpcijskimi eksperimenti.
Pri adsorpcijskih eksperimentih so vzorci premoga izpostavljeni visokim tlakom
ogljikovega dioksida z dodatnim nadtlakom dušika. Eksperimenti v obratni smeri
so desorpcijski testi, kjer se spremlja izhajanje plina iz vzorca premoga v
daljšem časovnem obdobju. Z eksperimenti v kontroliranih laboratorijskih
pogojih tako dosežemo teoretične največje vsebnosti premogovnega plina v
vzorcih pod posebnimi pogoji. Takšnih pogojev v naravi pri odkopavanju ni možno
doseči, zato je tudi izhajanje plinov v naravi manj intenzivno kot pri
laboratorijskih poskusih.
Pri izdelavi jamskih objektov skozi prelomnico se izvajajo posebni varnostni
ukrepi (varnostno vrtanje, sprememba tehnologije izdelave jamskega objekta …),
ki so opredeljeni v rudarskem projektu, ki ima dovoljenje za izvajanje del,
izdano s strani ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Z upoštevanjem
varnostnih ukrepov, ki so opredeljeni v rudarskem projektu, v Premogovniku Velenje
že več kot 20 let nismo imeli tovrstnih dogodkov.
Razlog, da strokovnjaki Poyry niso smeli fotografirati v jami z lastnimi
fotoaparati, je v tem, da to prepovedujejo posebni varnostni ukrepi, izdelani
na podlagi rudarskih predpisov, ki veljajo za vse metanske jame po svetu. Če bi
bila pravočasno izražena želja strokovnjakov po fotografiranju, bi se
fotografiranje lahko izvedlo kjerkoli v jami, seveda z našo opremo pod
posebnimi varnostnimi ukrepi.
Ne vemo pa, kaj naj si mislimo ob avtorjevem navajanju, da je prepovedana
uporaba plovil na motorni pogon na šaleških jezerih – če gospod morda ni
seznanjen, veljajo za vodne površine posebna pravila, ki jih določa pristojno
ministrstvo. Uporabo motornih čolnov prepovedujejo tudi na Bledu in v Bohinju.
Podobno velja še marsikje tudi za kurjenje ognjev na prostem, nima pa to nobene
povezave z metanom, kot s fotografijo zavajajoče prikaže avtor.
Samovžig lignita, ki povzroča požare
V Premogovniku Velenje
še nismo zabeležili samovžiga premogovega prahu, kot navaja avtor, pač pa lahko
prihaja do ogrevov premoga, ki pa se zaradi stalnega izvajanja preventivnih
ukrepov ne razvijejo v jamske požare.
Avtor navaja, da je v Premogovniku Velenje na stotine kilometrov rudniških
»rovov«. V Premogovniku Velenje je odprtih jamskih prostorov v zadnjem obdobju
povprečno 50 kilometrov. Izdelovanje izolacijskih plaščev (obloga iz malte na
osnovi EF-pepela) za premogovnik ni »velik izziv«, saj je izdelava tovrstnih
oblog jamskih objektov sestavni del tehnologije podgrajevanja jamski objektov
že več kot 25 let.
Sanacija degradiranih področij in posedanje
Strokovne službe
Premogovnika Velenje redno spremljajo vse premike terena, degradirana področja
pa sproti saniramo z začasnimi rekultivacijami. Vse naše aktivnosti z rednimi
pregledi nadzirajo inšpektorji različnih strok, med katerimi so rudarski,
okoljevarstveni in gradbeni inšpektorji, naše podjetje pa je že leta 2000
pridobilo tudi okoljski standard 14001.
Prognoze vplivov rudarskih del so sestavni del vsakega rudarskega projekta in
zatorej temu segmentu posvečamo maksimalno strokovnost. Na Premogovniku Velenje
se uporablja računalniško podprt model za napovedovanje premikov površine kot
posledice pridobivanja premoga. Osnova kompleksnega modela so statistične
analize merjenih pogrezkov in premikov ter geomehanski konsolidacijski model.
Analize in napovedi premikov površine nad rudarskimi deli po opisanem modelu so
se pokazale kot zanesljive ter sovpadajo s kasnejšimi verifikacijami na podlagi
merjenih podatkov, tako pri napovedovanju v območju maksimalnih ugrezkov, kakor
tudi v robnem območju ugreznine. Seveda pa model vseskozi umerjamo z novimi
meritvami in ugotovitvami. Na podlagi rezultatov meritev opazovalnih mrež lahko
trdimo, da so razlike med prognoziranimi in dejanskimi merjenimi premiki
minimalne in zato se nikakor ne moremo strinjati s trditvijo avtorja, da
»modeliranje posedkov, ki ga izvaja Premogovnik Velenje, upošteva bolj ali manj
idealno homogeno hribino nad plastmi premoga.«
Že nekaj desetletij
opazujemo opazovalne mreže na območju odkopavanja in širše. Opazovalna mreža
Pesje se razteza na območju naselja Pesje, vse do južne obale Velenjskega
jezera. Območje južne obale Velenjskega jezera je bilo do leta 2004 podvrženo
nekoliko večjim pomikom zaradi aktivnega odkopavanja plošče Z, ki se je
zaključilo v letu 2004. Trditev, da so znašali pomiki cca. 7 cm na letni ravni
je napačna in zavajajoča, saj ta podatek ustreza pomikom v dobi treh let
(2001–2003). Prav tako se je potrebno zavedati, da pri premikih terena kot posledice
odkopavanja ne gre za linearni proces in ga ne gre tolmačiti nestrokovno ter na
linearen način računati velikosti pomikov čez nekaj let. Tako pomiki terena
območja južne obale Velenjskega jezera v letu 2011 znašajo pod 10 mm na letni
ravni, v naselju Pesje pa so posedki nezaznavni, kar pomeni, da je natančnost
merjenj manjša od velikosti premikov. Ob tem dodajmo, da je območje južnega
dela Velenjskega jezera do vključno Klasirnice, ki je infrastrukturni objekt
Premogovnika Velenje, znotraj vplivnega območja rudarjenja, na katerem ni
bivanjskih in drugih pomembnih objektov.
Na območju nasipa med Velenjskim in Škalskim jezerom je povprečni horizontalni
premik vseh opazovanih točk v letu 2011 pod 2 mm, vertikalni premik pa okoli 3
mm. Odkopavanje na tem območju se je zaključilo v letu 2005, naše prognoze pa
so podale umiritev terena v naslednjih desetih letih (torej do leta 2015).
Glede podatkov o posedanju ploščadi Gorenja ne razpolagamo s podatki. Po našem
vedenju se tovrstne meritve na območju Gorenja nikoli niso izvajale, saj na
terenu ali objektih nikoli ni bilo zaznati poškodb, zaradi katerih bi bilo
potrebno z meritvami pričeti in jih nadalje izvajati. Pa tudi sicer je to
območje izven vpliva rudarjenja in ni pričakovati nikakršnih pomikov oz. deformacij
zaradi rudarjenja. Rezultati meritev na območju ploščadi Termoelektrarne
Šoštanj ne kažejo na posedanje platoja. Prav takšne zaključke podajajo tudi
rezultati kontrolnega nivelmana visoke natančnosti, ki ga opravlja zunanje
geodetsko podjetje. Del trditve, ki se nanaša na pomike ceste in državne
železnice, pa je sploh absurden, saj bi to pomenilo, da vlak že nekaj let ne bi
vozil v Velenje – že minimalni pomiki železniških tirov pomenijo nezmožnost
železniškega transporta.
Šaleška dolina danes obiskovalcem ne kaže podobe rudarske pokrajine, ampak v
veliki meri postaja turistično in rekreativno privlačna in zanimiva lokacija.
Na nekoč degradiranih površinah smo uredili skoraj 20 kilometrov
sprehajalno-kolesarskih poti okrog Šaleških jezer, postavili 100 novih klopi,
uredili trim stezo, pozimi tudi progo za tek na smučeh, pomagali smo pri
postavitvi novega otroškega igrišča v Šoštanju, ureditvi športnih igrišč in še
bi lahko naštevali.
Tresenje tal
Celotna Šaleška dolina
leži na območju, kjer je bila tektonika v preteklosti zelo aktivna. Pri
raziskavi tresenja tal na našem območju smo uporabili nemški standard, ki ima
najostrejše kriterije še dovoljenih tresljajev. Iz podatkov, ki jih beležimo od
leta 2005, je razvidno, da so vsi dogodki (tresljaji) celo pod mejo, ki je
določena za kulturne spomenike. Iz rezultatov meritev je razvidno, da z
odvodnjevanjem vodonosnih plasti, ki ležijo neposredno nad izolacijsko plastjo,
uspešno znižujemo tlake vode, kar omogoča varno odkopavanje. Raziskave kažejo,
da odvodnjevanje teh plasti ne vpliva na hidrološka dogajanja v višeležečih
vodonosnih plasteh (kvartarnih vodonosnikih – do cca 200 m pod površino).
Spremljanje dogodkov v zvezi s tresenjem tal v naseljih Šoštanj in Pesje poteka
prek dogovora med Premogovnikom Velenje in krajevnimi organi: klici na
brezplačno telefonsko linijo, klici k dežurni osebi Premogovnika Velenje, klici
na redne telefonske linije ter sprejem pisnih pritožb. Za spremljanje pritožb
oz. dogodkov je zadolžena družba PV Invest – program Urejanje okolja in
gradbeni inženiring. Dogodke o tresenju tal sprejemamo prek avtomatskega
telefonskega odzivnika 080 11 58. Klic na brezplačno telefonsko linijo je mogoč
24 ur dnevno. Kazalniki kažejo konstanten upad števila pritožb – leta 2009 je
bilo zabeleženih 11pritožb, leta 2010 dve, v minulem letu pa samo ena pritožba,
tako da o nekem hudem vznemirjanju prebivalcev ne moremo govoriti. Vsi ti
dogodki so ažurno prikazani in pojasnjeni tudi na spletni strani Premogovnika
Velenje
Naj torej ponovno
poudarimo, da so sunki (tresljaji) pod kontrolo in v okviru meja, ki jih tudi
najstrožji standard s tega področja – DIN4150 – predpisuje za bivalne objekte.
Še več – so celo v mejah, ki so določeni za spomeniško varovane objekte. Sunki
te intenzitete niti pri neprestanem ponavljanju ne morejo povzročiti
utrujenosti materiala stavb.
Izkopavanje pod Šoštanjem
Resno pa se sprašujemo, kaj le motivira in vodi avtorja, da zavaja in straši
ljudi s tem, ko piše, da se »lahko potopi mesto Šoštanj in se koplje proti
Topolšici, poruši TEŠ in Gorenje«. V Premogovniku Velenje smo namreč že večkrat
javno povedali, da preko varnostnih stebrov nismo nikoli in tudi nimamo namena
odkopavati.
Šoštanj je bil izločen iz pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje, s čimer
je dobil možnost prostorskega razvoja. Premogovnik Velenje skozi uradne
dokumente, projekte, elaborate odkopavanja ter hkrati tudi z uradnim potrdilom
o zalogah premoga dokazuje, da je za potrebe TEŠ 6 dovolj premoga znotraj
eksploatacijskega prostora Premogovnika Velenje. T. i. področje jame Šoštanj,
to je predel od Šoštanja do Topolšice, ni zajeto v tem pridobivalnem prostoru
in premog s tega območja v nobenem primeru NI predviden za odkopavanje. Pri
izračunu so upoštevani tudi vsi potrebni varnostni stebri, ki zagotavljajo, da
vplivi rudarjenja ne sežejo do mesta Šoštanj.
Zaloge in kurilnost premoga
Premogovnik Velenje je
v začetku leta 2011 obiskala mednarodna komisija za revizijo zalog, ki je nato
v svojem poročilu potrdila, da je premoga v Šaleški dolini dovolj, da je ta
ustrezne kakovosti in da je napovedana stroškovna cena premoga 2,25 EUR/GJ
realno dosegljiva. Recenzenti so v svojem poročilu zapisali tudi, da
“Premogovnik Velenje predstavlja referenčno točko pri podzemnem
pridobivanju premoga Zahodne Evrope”, kar je za Premogovnik izjemno velika
pohvala, s katero smo pridobili tudi mednarodno potrditev našega strokovnega
dela.
Odkopne zaloge premoga v Šaleški dolini na stanje 31. 12. 2011 so znašale 119
mio 671.046 ton premoga. Premogovnik Velenje poleg tega znotraj
eksploatacijskega prostora razpolaga s še približno 50 milijoni ton
izvenbilančnih zalog premoga, ki so že sedaj dostopne s sedanjim načinom
pridobivanja premoga.
Glede na vse razpoložljive podatke je mogoče trditi, da uvoz premoga za TEŠ 6
ne bo potreben, saj je na razpolago dovolj domačega premoga. Uvožen premog bi
bil tudi občutno dražji od velenjskega. Dolgoročni načrt odkopavanja premoga je
v celoti usklajen s potrebami Termoelektrarne Šoštanj oz. Bloka 6. Ta bo v
svoji življenjski dobi potreboval približno 92 mio ton premoga. Do leta 2020 je
v Premogovniku Velenje predvidena proizvodnja premoga v višini 4 mio ton letno,
po tem letu se ta količina postopno zmanjšuje in v letu 2027 znaša 3,2 mio ton,
v letu 2040 pa doseže 2 mio ton (tako vse do leta 2054). Postopno zmanjševanje
letnih količin premoga pa omogoča stroškovno optimalno prilagajanje
Premogovnika Velenje tako z vidika vodenja odkopne fronte, delovnih procesov in
števila zaposlenih.
Povprečna letna kurilna vrednost od leta 1980 nikoli ni prišla pod 9 GJ/tono,
od 1990 dalje pa nikoli ni bila manjša od 9,5 GJ/tono, pa čeprav smo kopali
premog od spodnje meje 7,5 GJ/tono, sedaj je spodnja meja postavljena precej
višje na 8,4 GJ/tono. Od leta 2000 dalje pa je povprečna letna kurilna vrednost
vedno nad 10 GJ/tono. Povprečna kurilna vrednost v letu 2011 je znašala 11,067
GJ/tono.
Cena premoga
V Premogovniku Velenje
se že kar nekaj časa intenzivno pripravljamo na zagotavljanje pogojev za ceno premoga,
ki bo omogočalo konkurenčno proizvodnjo električne energije v Bloku 6 v
Termoelektrarni Šoštanj. Že v Razvojnem načrtu Premogovnika Velenje za obdobje
2009-2018, ki je bil potrjen na Nadzornem svetu Premogovnika Velenje in
predstavljen na Strateški konferenci Holdinga Slovenske elektrarne, smo
predvideli postopno zniževanje cene s sedanjega nivoja na 2,25 EUR/GJ v letu
2015. V tem času bodo izpeljani tudi vsi ključni razvojni projekti, ki jih je s
predvidenim gibanjem cene Premogovnik Velenje sposoben izpeljati sam. V smeri
nadaljnje stroškovnega optimiziranja se trenutno odvija več projektov, predvsem
pa so pomembni trije:
Povečevanje širin delujočih odkopov, kjer smo v zadnjih dveh letih prešli s
140- na več kot 200-metrske odkope. V septembru 2008 smo uspešno izvedli
preizkus obratovanja 210-metrskega odkopa, že v tem letu pa bo pričel
obratovati do sedaj najdaljši odkop, širine 220 metrov.
Nadaljnji pomemben razvojni program je modernizacija dela na pripravskih
deloviščih, kjer izdelujemo jamske proge in vse potrebne objekte za proizvodnjo
premoga. Cilj tega razvojnega programa je humanizacija delovnih procesov,
zagotavljanje varstva pri delu ter povečanje napredkov, kar seveda prinaša
ugodne ekonomske rezultate.
Tretji pomemben korak je optimiziranje sistema za transport premoga od jamskih
delovišč na površino. V letih, ko je Premogovnik Velenje letno proizvajal več
kot 5 milijonov ton premoga letno, je bilo odprtih več kot 90 kilometrov
jamskih prog, zaradi zapiranja nekaterih delov pa se je obseg jamskih prostorov
zmanjšal na sedanjih 50 km. Vse te prostore je potrebno dnevno prezračevati,
nadzirati in vzdrževati.
Zaradi prehoda s horizontalnega na vertikalni način transporta se bodo bistveno
skrajšale transportne poti. Pričakujemo, da se bo zaradi tega obseg jamskih
prostorov ponovno bistveno zmanjšal, kar prispeva k nadaljnjemu stroškovnemu
optimiziranju.
Ob tem bi radi opozorili pa na dejstvo, da je – po nam znanim podatkih – cena
premoga iz Premogovnika Velenje v Sloveniji daleč najbolj konkurenčna.
Primerjava v EUR/GJ pokaže, da so vsi ostali premogi, ki jih je možno uvoziti v
Slovenijo, precej nad našo prodajno ceno. Kot zanimivost še lahko omenimo, da
je trenutna cena uvoženega premoga v EU pristanišča 3,3 EUR/GJ. V tej ceni
seveda niso všteti stroški transporta premoga z ladje do lokacije elektrarne.
Poleg osnovne dejavnosti proizvodnje premoga se v Premogovniku Velenje
intenzivno ukvarjamo tudi z ustvarjanjem prihodkov z naslova t. i. zunanje
realizacije, kjer ustvarjamo prihodke na trgih izven premoga. Število
zaposlenih na procesu proizvodnje premoga se bo še naprej zmanjševalo, tako da
bo struktura stroškov tudi v prihodnje ostala podobna. V Premogovniku Velenje
smo prepričani, da je izhodiščna cena 2,25 EUR/GJ povsem uresničljiva. V letu
2012 je ta pogodbeno določena cena za premog 2,57 EUR/GJ.
Glede vključitve stroškov zapiranja Premogovnika Velenje pa moramo opozoriti na
to, da bo, ne glede na obstoj bloka 6, Premogovnik Velenje nekoč potrebno
zapreti. Vsi ostali premogovniki, to pa je tudi ena redkih navedb, v kateri se
lahko z avtorjem strinjamo, se zapirajo s sredstvi državnega proračuna.
Premogovnik Velenje pa že sedaj oblikuje dolgoročne rezervacije za zapiralna
dela po odkopavanju, hkrati pa postopoma likvidira vse tiste jamske prostore,
ki jih za delovanje ne potrebuje. Spomnimo naj, da je v 80. letih velenjski
premogovnik imel skoraj 90 km odprtih jamskih prostorov, danes je teh le
še 50 km.
Premogovnik Velenje je vso obdobje svojega obstoja svoje delovanje načrtoval
skozi vse faze procesa. Ne nazadnje to zahteva rudarska zakonodaja, katere
izvajanje se dosledno spremlja skozi nadzore rudarske inšpekcije, ki se na vseh
procesih izvaja redno.
Zakon o rudarstvu in vsi njegovi podzakonski akti narekujejo, da se že v fazi
projektiranja predvidijo vsi vplivi, ki sledijo iz načrtovanega odkopa,
vključno s sanacijo in monitoringom površine. Ukrepi so ovrednoteni in se
sprotno izvajajo. Financirajo se iz tekoče lastne cene, načrtovanje pa je skozi
ves obstoj premogovnika izvedeno na način, da strošek sanacije površine skozi
vso obdobje pada, kar je evidentno.
Tako so izvedeni praktično vsi potrebni odkupi objektov in zemljišč, sanirane
so vse površine nad zaključenimi odkopnimi polji. Na teh površinah nastajajo
nove površine z novimi vsebinami, z lokalnima skupnostma praktično ni nerešenih
vprašanj. Nove tehnologije odkopavanja ne omogočajo le nižanje stroškov na
odkopu, temveč s koncentracijo odkopnih polj na največ dve lokaciji omogočajo
tudi lažje in predvsem cenejše obvladovanje prostora na površini.
Ne nazadnje o načinu in doslednosti pri obvladovanju vplivov na okolje pričajo
tudi priznanja, ki jih je Premogovnik Velenje prejel v zvezi z urejenostjo
prostora.
Uničena podtalnica Šaleške doline
Mesti Šoštanj in
Velenje se že od nekdaj oskrbujeta z zelo kvalitetno pitno vodo iz izvirov iz
okoliškega hribovja (triadni vodonosnik), saj so krovninski vodonosniki premalo
izdatni za širšo vodooskrbo.
Meteorne vode iz območja sanacije ugreznin (po avtorjevo »kopni pas med
Velenjskim in Družmirskim jezerom«) ne pride v stik s to podtalnico v peščenih
slojih, iz katerih bi lahko po avtorjevem mnenju črpali pitno vodo. Analize
vode iz teh plasti so že v preteklosti pokazale, da ta voda zaradi
mineralizacije in vsebnosti škodljivih komponent ne ustreza kriterijem za pitno
vodo, za kar pa ni vzrok odkopavanje premoga.
Pridobljena sredstva iz EU skladov, o katerih piše avtor, so bila namenjena za
obnovo obstoječega vodovodnega sistema v Šaleški dolini.
V Premogovniku Velenje črpamo vodo tudi iz triadne podlage (triadni
vodonosnik) iz jame na površino. Ta voda danes ustreza kriterijem za pitno vodo
in je ustrezala tem kriterijem tudi že v času odkopavanja na območju jame
Škale. Za zdaj se ta voda ne uporablja za potrebe pitne vode, je pa to nedvomno
močan potencialni vir pitne vode v prihodnosti.
Ko smo v roke prejeli
dokument Miroslava Gregoriča pod naslovom Tehnološka in okoljska tveganja TEŠ
6, ki nepravilno prikazuje stanje vplivov Premogovnika Velenje na okolje, smo
obvestili Inšpektorat Republike Slovenije za energetiko in rudarstvo.
Predstavnika inšpektorata Anton Planinc in Suzana Macolić sta 21. 2. 2012
izvedla izredni inšpekcijski nadzor nad izvajanjem vseh monitoringov, ki jih o
vplivih na okolje dolžan izvajati Premogovnik Velenje.
Za potrebe izvajanje monitoringov ima Premogovnik izdelan poseben rudarski
projekt iz leta 2005 z naslovom Izvajanje monitoringa o vplivih rudarskih del
Premogovnika Velenje na okolje. V skladu z rudarsko zakonodajo v Premogovniku
Velenje izvajamo vse potrebne meritve in monitoringe (Monitoring vodotokov v
Šaleški dolini na vplivnem področju Premogovnika Velenje, Monitoring jezer v
Šaleški dolini, Monitoring jamske vode, Monitoring padavinske odpadne vode,
Meritve emisij v zrak na VP Pesje in Šoštanj, Meritve hrupa na VP Pesje in
Šoštanj, DIK, Meritve hrupa na področju NOP, EKO MON, Monitoring izcednih vod,
prašne usedline in aerosolov iz deponije premoga, Monitoring hrupa, Monitoring
seizmičnih pojavov, Monitoring tal, Monitoring kvalitete padavinskih voda,
Monitoring odpadne tehnološke vode, Monitoring izcednih vod iz ugreznineskega
območja, Monitoring izcednih vod iz deponije, Monitoring kvalitete vode v
jamskih črpališčih, Monitoring vodotokov, ki pritekajo v jezera, Monitoring
emisij iz ventilatorskih postaj, Monitoring prašnih delcev na območju
premogovnika in deponiji).
Iz zapisnika inšpekcijskega nadzora je razvidno, da Premogovnik Velenje izvaja
predpisane ukrepe za zmanjševanje vplivov rudarskih del na okolje in ukrepe za
zagotavljanje varnega in zdravega dela ter izvaja določila Zakona o rudarstvu
in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki veljajo za rudarska dela.
Predstavnika Inšpektorata nista ugotovila neskladnosti s posebnim rudarskim
projektom in tudi ne z veljavnim standardom ISO 14001, ki ga ima Premogovnik
Velenje za ravnanje z okoljem.
Dr. Milan Medved, predsednik Uprave Premogovnika Velenje