Dokumentarni film Velenjska rudarska zGodba si lahko ogledate to soboto, 1. maja, ob 14. 55 na TV Slovenija 2.

VELENJSKA RUDARSKA zGODBA
Zgodba o velenjski rudarski godbi je ena najlepših zgodb našega mesta. Začenja se v 19. stoletju, ko v Šaleški dolini še ni bilo Velenja. Bili pa so velenjski godci – prvi podatki o teh muzikantih v Šaleški dolini so stari 150 let. Bil je tudi velenjski premogovnik in splošno je znano, da so povsod tam, kjer so bili rudarji, bile tudi »pleh muzike«, spremljevalke življenja rudarjev ob veselih in žalostnih dogodkih. In ker velenjski premogovnik v letu 2010 zaznamuje 135-letnico delovanja, lahko upravičeno sodimo, da segajo začetki rudarske godbe tudi tako daleč nazaj.
Za uradni začetek delovanja današnjega Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje oziroma Rudarske godbe štejemo šele leto 1919, saj so iz tistega leta ohranjeni dokumenti o imenovanju pripravljalnega odbora za ustanovitev godbe na pihala. Glavni organizator je bil znan glasbeni delavec, skladatelj, kapelnik in učitelj Fran Korun Koželjski, po katerem se danes imenuje velenjska glasbena šola.
Fran Korun Koželjski je rudniško godbo vodil do začetka 1922. leta. Za njim so do leta 1957 kapelniki bili še Miha Letonje, Franc Taušič, Matija Kereži, Franc Grebenšek in Richard Beuermann.
Godbeniki so v obdobju med obema vojnama postali nepogrešljiv kulturni dejavnik v takratnem glasbenem in naprednem življenju majhnega rudarskega trga. Konec druge svetovne vojne je prinesel razmah industrije, v Šaleški dolini posebej premogovnika, in na njegovi osnovi gradnje sodobnega mesta. Godba je bila navzoča, ko so velenjski rudarji količili novi jašek, ko so iz njega prišle prve tone premoga in ko so rudarji gradili svoje mesto.
Profesionalno dirigentsko mesto je 1. oktobra 1957 prevzel Ivan Marin starejši, ki je pot amaterskega dirigenta začel v Trbovljah že pred vojno. 20. septembra 1959 je rudarska godba sodelovala na svečanosti ob odprtju novega centra Velenja. Za to priložnost je Ivan Marin napisal koračnico Graditeljem Velenja, ki je kmalu postala velenjska himna.
V letih 1964–68 je zaradi bolezni Ivana Marina starejšega dirigentsko vodstvo postopno začel prevzemati njegov sin, Ivan Marin mlajši, in bil dirigent do leta 2004. Pod njegovim vodstvom je velenjska rudarska godba umetniško rasla. Prišla so prva radijska in televizijska snemanja v domovini in tujini. Posneli so dve veliki gramofonski plošči, več kaset ter štiri zgoščenke s slovenskimi skladbami in skladbami z velikih tekmovanj. Postala je dobitnica najvišjih priznanj na revijah in koncertih pihalnih orkestrov v ožji in širši domovini ter na nastopih v tujini.
V letih 1978, 1981, 1989, 1993 in 1997 je Rudarska godba tekmovala na svetovnih prvenstvih v Kerkradeju (WMC Kerkrade) na Nizozemskem in vsakič dosegla prvo mesto in zlato plaketo. Orkester je redni udeleženec mednarodnega tekmovanja v koncertnem igranju »Slovenija« in tako je v letih 2000, 2004 in 2007 za svoje nastope v umetniški skupini prejel tri zlate plakete in kar dvakrat posebno nagrado za najbolje izvedeno obvezno skladbo. V tujini je mnogo koncertiral v Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu, Italiji, Švici, Španiji, na Češkem, Madžarskem in Nizozemskem.
Ivan Marin mlajši je bil poleg dirigenta tudi zborovodja, ravnatelj glasbene šole in dejaven v mnogih slovenskih glasbenih ustanovah in organih. Za svoje delovanje je prejel številna priznanja s področja glasbene in splošne kulture. Brez dvoma je ena najvidnejših osebnosti na področju glasbenega ustvarjanja v Šaleški dolini in Sloveniji, ki je celo svoje življenje posvetila glasbi v najširšem pomenu.
Z načrtnim delom z mladimi v glasbeni šoli, nabiranjem izkušenj v pionirskem in mladinskem pihalnem orkestru so člani današnjega Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje pripomogli, da je orkester v zadnjih dvajsetih letih prerasel v odlično združenje glasbenikov – amaterskih in poklicnih. Ti poleg tradicionalne pihalne glasbe – koračnic – izvajajo tudi moderno, klasično, umetno in domačo glasbo vseh zvrsti. Orkester velja za eno tistih godbeniških skupin v Sloveniji, ki ima v svojih koncertnih programih celo vrsto prvih izvedb skladb domačih in tujih skladateljev.
V letih 1995 do 1998 je ob mag. Ivanu Marinu orkestru dirigiral tudi prof. Marjan Stropnik.
Po štiridesetih letih vodenja pihalnega orkestra je mag. Ivan Marin dirigentsko palico leta 2004 predal svojemu učencu, uveljavljenemu članu orkestra, klarinetistu prof. Matjažu Emeršiču. Z njim se je v ustvarjanju pihalnega orkestra začelo še eno novo obdobje.
Od jeseni leta 2006 se orkester predstavlja s koncerti v sklopu svojega abonmaja, s čimer je v slovenskem glasbenem prostoru med pihalnimi orkestri zaoral ledino. Prvi slovenski abonma pihalnega orkestra je naletel na dober sprejem tako pri ljubiteljih tovrstne glasbe kot pri skladateljih in glasbenih kritikih. V okviru abonmaja orkester sodeluje z Radiem Slovenija, ki posnetke koncertov uporablja v svojem programu. To je dobra promocija dela orkestra in pihalne glasbe nasploh ter prispevek k boljši poslušanosti te glasbe.
Z abonmajem so si dirigent in člani orkestra postavili nove cilje. Na svoje koncerte želijo – in to jim je v štirih sezonah že tudi uspelo – pripeljati vrhunske profesionalne orkestre, ki imajo veljavo v svetovnem merilu. S tem utrjujejo tako ime orkestra kot organizatorja ter Velenja in Slovenije.
Pihalni orkester Premogovnika Velenje in vsi tisti, ki so kadarkoli v njem delovali ali z njim sodelovali, so del ene najlepših velenjskih zgodb, ki je v letu 2009 s praznovanjem 90-letnice vredna občudovanja in spoštovanja.

Srečno Pihalni orkester Premogovnika Velenje!