Franc Mages, posestnik z Dunaja, je v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem raziskoval premogove sloje. Po večletnem raziskovanju se mu je 11. aprila 1875 v Šaleški dolini posrečil veliki met, ki pa ga ni znal izkoristiti. Z vrtino v bližini sedanjega jaška Škale je namreč prišel do globine 101,6 metra in naletel na »glavni sloj«. Prevrtaval ga je skoraj mesec dni in ga 9. maja 1875 dokončno prevrtal.

Debelina sloja je bila več kot 37 metrov in vseboval je le malo gline. Najdbo tega glavnega sloja lignita, za katerega so najprej ugotovili solidno debelino in kvaliteto, kasneje pa še velike rezerve, smemo imeti za temeljni kamen sedanjega velenjskega premogovnika.

Franc Mages pa še tudi po desetih letih ni imel veliko od svoje najdbe in se zaradi interesov na mnogih področjih ni odločil za odprtje pravega premogovnika. Zato je aprila 1885 rudarsko posest v Šaleški dolini prodal Danielu von Lappu, gradbeniškemu podjetniku iz Saarbrueckna, ki je imel dovolj denarja, volje in moči, da se je takoj lotil nadaljnjih raziskav.

V nedeljo, 11. aprila, je torej minilo 135 let od najdbe glavnega lignitnega sloja v Šaleški dolini – v teh letih je bilo iz premogovne kadunje, ki skriva enega najdebelejših slojev premoga na svetu, odkopanih prek 218 milijonov ton premoga. V območju, za katerega ima Premogovnik Velenje koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine, to je brez jame Šoštanj, pa je pod zemljo še 171 milijonov bilančnih rezerv premoga oziroma nekaj manj kot 130 milijonov ton odkopnih zalog.