Letos mineva uradnih 90 let od ustanovitve Rudarske godbe, saj so iz leta 1919 ohranjeni dokumenti o imenovanju pripravljalnega odbora za ustanovitev godbe na pihala. Glavni organizator je bil znan glasbeni delavec, skladatelj, kapelnik in učitelj Fran Korun Koželjski.
Z ustanovitvijo godbe na pihala se začenja ena najlepših zgodb Velenja. V Pihalnem orkestru Premogovnika Velenje so se zato ob svoji visoki obletnici odločili posneti dokumentarni film, ki to zgodbo prikazuje, in ga naslovili VELENJSKA RUDARSKA zGODBA. Nastal je v sodelovanju z generalnim pokroviteljem orkestra Premogovnikom Velenje.
Osrednje praznovanje 90-letnice je bilo 12. decembra s slavnostnim koncertom orkestra, ki je bil sicer tudi prvi v novi, četrti po vrsti, abonmajski sezoni. Dirigent prof. Matjaž Emeršič je sestavil zahteven program, v katerem so glasbeniki lahko dokazali svojo visoko kakovost, hkrati pa so z glasbo obudili spomine na čase nastajanja Velenja.
Po uvodnih skladbah Alfreda Reeda A Springtime Celebration in Tomaža Habeta Sinfonia Carnioli je Emeršič dirigentsko palico predal mag. Ivanu Marinu, ki je orkestru sicer dirigiral od leta 1964 do 2004. Tokrat so godbeniki pod njegovo taktirko zaigrali koračnico Marinovega očeta, Ivana Marina starejšega, Graditeljem Velenja, ki velja tudi za velenjsko himno. Besedilo so zapeli člani Rudarskega okteta.
Do konca uradnega dela koncerta sta sledili še skladbi Jan Van der Roosta Rikudim, štirje izraelski plesi, in Davida R. Gillinghama With Heart and Voice. Razpoloženje ob slovesnosti in vrhunsko izvajanje programa je podžgalo polno dvorano Doma kulture, da je z bučnim ploskanjem izvabila kar tri dodatke.
Na jubilejnem koncertu so godbeniki prejeli številne čestitke in priznanja. V imenu generalnega pokrovitelja orkestra Premogovnika Velenje jih je nagovorila Sonja Kugonič, vodja Kadrovsko-splošnega področja, ki je med drugim dejala, da se v velenjskem premogovniku srečujeta sodobna tehnologija in stara knapovska tradicija, simbol te pa je prav godba na pihala.
Župan MO Velenje Srečko Meh je dejal, da orkester predstavlja enega izjemno močnih kulturnih elementov Šaleške doline, nenazadnje je bilo prav igranje v godbi na pihala zametek glasbenega izobraževanja v Velenju, ki se bo v letu 2012 dopolnilo še z Akademijo za glasbo.
Godbenikom so v nadaljevanju čestitali še podpredsednik Zveze slovenskih godb Miran Šumečnik, predsednik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSRSKD) mag. Igor Tršar ter godbeniški kolegi iz Zasavja, Koroške, Savinjske doline in Šoštanja.
Prof. Matjaž Emeršič je bil po koncertu zelo zadovoljen: »V orkestru imamo veliko mladih glasbenikov, kar je rezultat odličnega sodelovanja z glasbeno šolo, hkrati pa priložnost, da napredujemo. Tudi v prihodnjih letih želim, da orkester le še raste in omogoči kaljenje študentom nove Akademije za glasbo v Velenju. Glede na veliko število profesionalnih glasbenikov je zame izziv ustvariti polprofesionalni orkester.
Zahvaljujem se vsem članom in članicam orkestra – tako profesionalnim glasbenikom, ki ob zahtevni službi najdejo čas in voljo za igranje v orkestru, kot tudi amaterskim glasbenikom, ki morajo vložiti veliko truda, znanja in časa, da so jim na odru lahko enakovredni.«

IZ ZGODOVINE ORKESTRA
Po Franu Korunu Koželjskem so dirigenti orkestra do leta 1957 bili še Miha Letonje, Franc Taušič, Matija Kereži, Franc Grebenšek in Richard Beuermann.
Profesionalno dirigentsko mesto je 1. oktobra 1957 prevzel Ivan Marin starejši, za njim pa leta 1964 kar za štirideset let njegov sin, mag. Ivan Marin. To so bila leta največje rasti kakovosti orkestra in njegove prepoznavnosti v domovini in tujini. V tem obdobju so imeli prva radijska in televizijska snemanja, posneli so dve veliki gramofonski plošči, več kaset ter štiri zgoščenke s slovenskimi skladbami in skladbami z velikih tekmovanj. Godba je prejemala najvišja priznanja na revijah in koncertih pihalnih orkestrov v ožji in širši domovini ter na nastopih v tujini.
V letih 1978, 1981, 1989, 1993 in 1997 je tekmovala na svetovnih prvenstvih v Kerkradeju na Nizozemskem in vsakič dosegla prvo mesto in zlato plaketo. V tujini je mnogo koncertirala v Avstriji, Luksemburgu, Italiji, Švici, Španiji, na Češkem, Madžarskem in Nizozemskem.
Krajše obdobje je bil dirigent tudi Marjan Stropnik, od leta 2004 pa orkester vodi prof. Matjaž Emeršič, s katerim se je v ustvarjanju pihalnega orkestra začelo še eno novo obdobje – tekmovanj in osvajanj prvih mest, številnih nastopov, snemanj in tudi godbeniškega abonmaja, v čemer je velenjski orkester edini v Sloveniji.
Pihalni orkester Premogovnika Velenje danes šteje okoli 100 članov in članic. Za mnoge med njimi je glasba naporen hobi, za druge poklic – so poklicni glasbeniki, tudi člani drugih sestavov, profesorji v glasbenih šolah. 30 jih ima akademsko glasbeno izobrazbo oziroma jo kot študentje Akademije za glasbo pridobivajo.