V avli upravne zgradbe Premogovnika Velenje so v torek, 14. aprila 2009, pripravili odprtje razstave likovnih del slikarja Milana Rožmarina. Razstavo je odprl pomočnik direktorja Premogovnika Velenje Ludvik Golob.

O avtorju in njegovih delih je spregovorila likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe.
Od začetkov do danes je slikarstvo Milana Rožmarina doživelo bistvene spremembe v vseh prvinah likovnega izraza. Razvil in dopolnil je povsem samosvojo likovno izpoved, pri kateri dajejo ustvarjalnosti pravo moč šele notranja nujnost, slikarjeva nebrzdana energija in njegova likovna domišljija. V teh delih, ki izpričujejo težnjo po ustvarjalni svobodi, Rožmarin morda bolj kot prej išče harmonijo med razumskim in instinktivnim polom svoje narave. Opazen je postopen odklon od mimetičnega upodabljanja motivnih zapisov k nemimetičnemu, abstraktnemu pojmovanju slikovnega polja. Svoje likovno ustvarjanje gradi na barvitosti, zato je razvil svoj odnos do barve. Barvo slikar pojmuje kot materijo, ki nosi estetska sporočila že sama po sebi, kot sončni namaz ali kot skrivnostno mešanico, ki je podobna pojavom v naravi, hkrati pa se od njih razlikuje, saj vzpostavlja nov in drugačen svet. Slika torej preprosto viden svet, nabit z nebrzdano ustvarjalno energijo, v bistvu prvinsko enostaven in hkrati rafinirano zapleten – v zadnjih velikih slikah že skoraj monumentalen. Barva, nanesena s čopičem ali z lopatico, je še vedno osnova Rožmarinovega ustvarjanja. S kombinacijo barv dosega želeni učinek, pa naj gre za vsebinsko nasičena platna, za nenačrtno gestualno ustvarjanje ali za v osnovi domišljijsko zasnovane krajine, ki najbolj neposredno izkazujejo slikarjev prvotni izziv.

Odprtje razstave, ki bo poleg Razstavišča Barbara do 15. maja 2009 na ogled tudi v Črni garderobi Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju, je s svojim nastopom popestril tudi dijak Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Urban Meža na kitari.