V letošnjem letu mineva natanko 55 let, odkar je luč sveta zagledal Rudar, interno glasilo Premogovnika Velenje. V počastitev te visoke obletnice smo v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju pripravili odprtje razstave. Zbrane je nagovoril direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Poudaril je, da je interni časopis v Skupini Premogovnik Velenje del komunikacije v podjetju, s katerim zagotavljamo povezovanje strateških ciljev podjetja z ljudmi, ki jih pomagajo uresničiti. Osnovni namen komuniciranja je posredovanje kulture, poslanstva, vizije, strategije in ciljev podjetja zaposlenim in zunanjim ciljnim javnostim. Zaposlenim omogoča njihovo socializacijo, izobraževanje, usposabljanje, obveščenost, občutek pomembnosti in pripadnosti podjetju.

V Črni garderobi Muzeja premogovništva Slovenije tako od petka, 28. novembra 2008, visijo – kot so nekoč v njej visela oblačila – naslovnice Rudarja zadnjih 20 let, razstavljeni pa so tudi uvodniki in drugi zanimivi članki iz prvih številk Rudarja. Razstava naslovnic Rudarja je na ogled tudi v razstavišču upravne stavbe Premogovnika Velenje Barbara. 55-letnico internega glasila Rudar je s svojim nastopom popestril Rudarski oktet.

Prva  številka časopisa, ki je bil glasilo sindikata Rudnika lignita Velenje, je izšla 1. januarja leta 1953. Ime časopisa je bilo Velenjski rudar in je bil prvi časopis, ki se je pri svojem poročanju omejil le na Šaleško dolino. Njegov prvi urednik je bil Zdenko Furlan.

Časopis  je izhajal enkrat mesečno, konec leta 1957 pa je začasno prenehal izhajati do začetka maja leta 1960, ko so ga ponovno obudili v življenje, iz svojega imena pa je takrat izpustil pridevnik »velenjski« in se je odtlej imenoval Rudar. Še vedno je bil glasilo »delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje«, čeprav je vseskozi pisal tudi o dogajanju na celotnem področju Šaleške doline. Časopis je izhajal občasno, od svoje pete številke dalje maja 1961 pa je izhajal enkrat mesečno v zelo različnem obsegu. 

17. aprila 1965 je izšla zadnja številka Rudarja kot glasila delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje, saj je občinski odbor SZDL Velenje ustanovil lastno glasilo – Šaleški rudar. Pod tem imenom je izhajal do leta 1972, ko se je preimenoval v »Naš čas« in se tako imenuje še danes. Iz štirinajstdnevnika je po letu dni postal tednik.

Takoj po ustanovitvi Šaleškega rudarja so v Premogovniku začeli izdajati Informator, občasno glasilo Službe za informiranje kolektiva RLV, leta 1967 pa so se odločili za ponovno redno izdajanje lastnega glasila – imenovalo se je Samoupravljanje, ki je maja 1973 kot glasilo kolektiva Rudnika lignita Velenje dobilo novo – staro ime Rudar in ga obdržalo vse do danes.

Ko govorimo o 55 letih Rudarja, govorimo predvsem o skrbi za obveščenost zaposlenih v velenjskem premogovniku, o komuniciranju z njimi. Rudarju se je v tej vlogi že leta 1975 pridružil interni radio, mnogo kasneje pa smo klasičnim oblikam komuniciranja dodali nove, elektronske medije. Zaposleni, ki delajo z računalniki, najdejo različne informacije na intranetu, za zaposlene, ki delajo v jami, smo leta 2004 postavili videostrani. Rudarji jih pred odhodom na delo in po prihodu iz jame lahko berejo v »prezivnici«.