Tako je tudi v JV Evropi, kjer praktično v vseh državah poskušajo posodobiti obstoječe rudnike, marsikje pa celo razmišljajo o odpiranju novih odkopnih polj.

Kot posledica iskanja novih poslovnih priložnosti se je Premogovnik Velenje odzval na mendarodni tender pod naslovom “Usluga i roba za remont, revitalizaciju i ugradnju opreme kompleksnog mehanizovanog širokog čela Rudnika Mramor”. Pri projektu je šlo za celovito rešitev prenosa znanja ter za zagon nove proizvodnje oz. vpeljavo nove tehnologije v rudniku Mramor v okviru tuzelskih rudnikov Kreka.

Podpisana je bila pogodba za dobavo in vgradnjo opreme mehaniziranega širokega čela v rudniku MRAMOR z Rudniki Kreka iz Tuzle v vrednosti 3,56 MIO EUR. Med majem 2007 in avgustom 2008 so potekali remontiranje, obnova, izobraževanje kadrov in logistika za izpeljavo tega projekta. Maja letos so v remontnih delavnicah HTZ zaključili z remontom elektrostrojne opreme, opravili so predvidena testiranja ter funkcionalne preizkuse. Vsa predvidena oprema je bila pravočasno in v pogodbenem obsegu prepeljana v rudnik Mramor v BIH, kjer je do začetka avgusta tekla priprava jamskih prostorov za njeno vgradnjo. S tem so bili podani pogoji za pričetek vgradnje odkopne opreme na jamsko delovišče. V izvedbo projekta smo vključevali tudi podjetja iz republike BIH.

Montaža opreme v jami Mramor se je tako pričela 13. avgusta 2008, dela pa so bila dokončana že prejšnji teden – zaključena so že prva testiranja opreme v jamskih pogojih in prvi rezi. Opravljen je že bil tudi tehnični pregled, rudnik je dobil dovoljenje za poskusno obratovanje za obdobje 6 mesecev.

Pričetek obratovanja v Mramorju so obeležili slovesno – priložnostnega dogodka so se v četrtek, 25. 9. 2008, udeležili številni ugledni gostje. Udeležence so pozdravili generalni direktor Rudnika Kreka dr. Rešad Husagić, direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in minister za energetiko in rudarstvo mag. Vahid Hećo.

Z obratovanjem se tako pričenja druga faza projekta, v kateri bo potrebno v 25 delovnih dneh dosegati kapaciteto proizvodnje 1050  t/dan – to je obveza, ki sledi mednarodnemu tenderju, v Premogovniku Velenje pa verjamemo, da to lahko dosežemo. Temu bo sledila uradna primopredaja, vendar pa bo Premogovnik pri projektu prisoten še nadaljnjih šest mesecev.

Bosna in Hercegovina sicer razpolaga s približno štirimi milijardami odkopnih rezerv premoga. V premogovnikih Kreka, enem največjih potencialov v tej državi, je zaposlenih 4.100 delavcev. V njem pridobivajo lignit, kalorične vrednosti okoli 10 kJ/t in z malo vsebnostjo žvepla, 85 odstotkov premoga pa porabijo v sosednji termoelektrarni Tuzla. Letos naj bi pridobili okoli 2,2 milijona ton premoga, pred vojno pa je bila letna proizvodnja med 5 in 6 milijonov ton, pri čemer so imeli 11.500 zaposlenih. Pridobivanje premoga je bilo do sedaj ročno, tako da je omenjeni odkop v jami Mramor tudi prvi mehanizirani odkop.